Je ljubezen res samo ena velika zalost
Lani zacetek leta sem se po dolgem casu noro zaljubila (sem drugace res trdnosrcna in sem ze mislila, da takih custev ne premorem). S to osebo sva se vedno boljse razumela in postala prijatelja, to je trajalo nekje pol leta dokler nisva poskusila, ampak z napacne strani. Skocila sva med rjivhe. Meni je bilo bozansko, najboljsi dan v zivljenju, koncno biti intimen z osebo, do katere gojis tako mocna custva. Vse je bilo super, vendar ‘fant’ oz ‘kolega’ ni hotel nic vec kot zgolj seks. Ker sem bila kot trapa brez glave sem poprijela za vsako priloznost- le da sva bila skupaj, ceprav z njegove strani niso bila prava custva. Potem se je zacelo dogajati, da po tem ko sva se dobila se je fant do naslednega obiska kar skril in poniknil, to me je zlomilo. Vedela sem, da tako ne gre vec naprej. Najvecja ljubezen se je prelevila v moro, za dve uri uzitka sem bila zalostna vse do naslednjega srecanja. Temu sem morala narediti konec, po parih neposrecenih poiskusov koncanja ‘afere’ sem se le resno odlocila prekiniti vse to.. slo mi je kar dobro po dveh mesih, se je zacel okoli mene smukati nek nov. Sprva sem se ga uspesno ‘otepala’, potem mi je iz njegove pozornosti in obljub zacela dajati radovednost. Vedela sem, da nisva za skupaj, nisem bila zaljubljena niti malo, me je pa privlacil. Po dolocenem casu sem se vdala, sem rekla ‘zakaj pa ne, se prej bom pozabila prvega’… pa se je zacelo, minevali so tedni, meseci, midva sva se redno dobivala. Nato se mi je spet po spletu okoliscin se ratalo zaplesti s privim, potem spet z drugim, naprej so minevali tedni, vse dokler me ta druga oseba ni kar naenkrat odstranila iz zivljenja. Naenkrat brez razloga! Tokrat je bilo razocaranje se toliko vecje, saj sem po dolocenem obdobju ugotovila, da sem se zaljubila tudi v njega. Nevem kako mi je to uspelo, ampak trenutno sem cisto na psu, pocutim se depresivno, zalostno, izigrano~ceprav sem od prvega trenutka vedela v kaj se spuscam. Vendar to, da sem se zaljubila tudi v drugega s katerim sem se samo ‘ tolazila ‘, da bi prej pozabila prvega se mi zdi totalen absurd. In kaj je najhuje niti prvega nisem pozabila. Sedaj ko jokam niti nevem za kom jokam, ker sem hkrati enako mocno (da bi morala izbrati enega od njiju ne bi mogla, le OBA) zaljubljena v oba, kako pri zdravi pameti je to mozno? Vem da zveni kot neka butasta sala (tudi jaz bi si zelela da je temu tako) pa zal ni. Sedaj je dober mesec odkar z nobenim od njiju nisem imela nic, saj se trudim ceniti in vem, da to ni dobro zame, saj me le izkoriscata-seveda z mojim privolenjem. Komentarjev o tem kako sem butasta ne sprejemam, ker verjemite se tega neverjetno dobro zavedam, ampak res tako mocno ju imam rada, da preprosto ne znam reci ne, nemorem, neznam. Torej kako preboleti dva katera redno srecujes in se srecanjem ne mores ogniti? Stara pa sem 22 let, torej naj bi te najstniske norije ze prebolela pa vendar nisem. Nocem nobenega drugega, hocem samo da oba pozabim in ne ponavljam spet napake in ne vlecem v nedogled te agonije, ki me le ubija. In da se razumemo nikakor nisem oseba, ki leta od enega do drugega ampak prvi me je tako zmesal, obrnil na glavo vsa prepricanja in moralo. Hvala in oprostite dolgem zapisu.
To ni ljubezen, ampak zagledanost. Všeč ti je kako se počutiš ko si z enim oz obema. In zdaj ko tega ni, obžaluješ in misliš da si zaljubljena … Draga moja, ko imaš nekoga rad, ne greš z drugim v posteljo, ker ti to na kraj pameti ne pade. Odvisna si, ker nisi navajena biti sama, prebolela boš pa samo tako, da boš razčistila v svoji glavi zakaj si počela kar si počela in kaj boš naredila, da boš sama sebe bolje cenila. Oz. kaj moraš narest, da se boš imela rada.
Sem skoraj 100%, da te ne boli zlomljeno srce, pač pa tvoj trpeči ego, ker sta te v bistvu oba zavrgla kot smet. Sploh pa, ker v drugega nisi bila zaljubljena, mislila si po vsej verjetnosti, da te tako ne bo zapustil, a te je. Tako da ego te boli. Ego, da nisi bila ti tista, ki bi dala konec, ko se tebi zazdi, ampak si ti dobila konec, ko na to nisi bila pripravljena.
Res, kakšno leto pavze od moških ne bi škodilo.
Joj, še kar ne kapiram, kako se folk tako dela norca. Sama sem bila v enaki stuaciji. Sem tvoje starosti, samo 1x v vezi, dokler se ni prikazal on. Jaz zaljubljena do ušes, on hotel samo sex. Ker je bil odnos toksičen, sem kmalu verjela, da je to največ, kar si zaslužim, in sem se zato oprijela vsega, kar sem lahko dobila. Prijahal je, odhajal, jaz nikoli nisem rekla ne. Ko sem končno spregledala in odšla, se je v življenju prikazal bivši, me osvajal, vedela sem, da je nasprotje tega tipa in sem naivno verjela, da mi ne bo naredil istega. Guess what? Spala sva skupaj, potem pa je rekel, da ni pripravljen na vezo. Z njim bi se lahko tolažila 1 leto, ko je skakljal za mano, pa sem ga odrivala stran, ker sem bila zaljubljena v drugega. Ko sem končno pomislila na opcijo, da bi bila spet z njim, ker je bil res nasprotje osebe, ki me je prizadela, mi je naredil isto.
Nasvet? Terapija. Pa ne zato, ker je karkoli narobe s tabo! Mlada si, zaljubljena, premalo se ceniš. Bila si v toksičnih odnosih, kjer sta dve osebi lepo izkoristili tvojo ljubezen, sicer nisi nedolžna, glede na to da si šla z drugim spat iz obupa, vendar te razumem. Sama sem naredila isto. Me bo pač vsaj nekdo imel res rad in bo od mene želel več od sexa, ne?
Ne spuščaj se v to. Tip naj te pelje na zmenke. Te občuduje predno gre s tabo v posteljo. Vedi, kaj si želiš in kaj te izčrpava in te fuk frendi ženske, ki že po naravi iščemo stabilnost, izčrpajo. Zaslužiš si toliko več. Zato stisni zobe, nauči se ljubiti sebe, sama s sabo preživljati čas in kmalu bo prišla oseba, ki bo želela poznati tvojo dušo pred tvojim telesom.
Želim ti srečo! Če želiš, pa ti z veseljem dam kontakt, ker mi je neverjetno, kako podobni zgodbi imava! <3 Zdaj pa samo upam, da bom tudi sama poslušala svoj nasvet, haha 😉
Mlada si še, rosno mlada. Nihče te nima pravice obsojati. Tako kot vsak človek tudi ti iščeš svoj košček sreče na tem svetu. Pri tem delamo tudi napake. Kar je bilo, je bilo. Razjoči se, nato pa pojdi naprej. Ne razglabljaj o preteklosti in ne ponavljaj več napak. Bodi previdna, ne spuščaj se z moškimi v prehitre zveze, predvsem pa ne skoči tako hitro med rjuhe. Ne pusti, da te kdo prizadene.
Še vse bo dobro, srečno!
Kaj je za koga normalno je relativna stvar. Dandanes bi potemtakem lahko rekli, da nič več ni normalno, zato te nihče nima kaj za obsojat. Si odrasla oseba, s svojimi dejanji nikomur ne škodiš in delaš krivice, imaš pač smolo, ker si želiš ljubezni (tako kot večina). Res pa je da jo iščeš na napačnem mestu. Vsi imamo kdaj trenutek slabosti, ko naredimo kaj nepotrebnega in neumnega. Vendar vsaka “napačna”izkušnja je lahko zlata vredna, da uvidimo, kaj si v bistvu ne želimo. Vedno je na začetku težko, sploh v situaciji ko se počutiš izigranega, ampak vse rabi svoj čas. Ko boš čez krizo boš spoznala, da je bila to le življenska lekcija, ki si jo potrebovala za svoj osebnostni razvoj. Takrat boš kanček bližje spoznanju česa si ne želiš. Želim ti vso srečo, glavo gor!
Izcrpana12, 13.10.2020 ob 20:47
Lani zacetek leta sem se po dolgem casu noro zaljubila (sem drugace res trdnosrcna in sem ze mislila, da takih custev ne premorem). S to osebo sva se vedno boljse razumela in postala prijatelja, to je trajalo nekje pol leta dokler nisva poskusila, ampak z napacne strani. Skocila sva med rjivhe. Meni je bilo bozansko, najboljsi dan v zivljenju, koncno biti intimen z osebo, do katere gojis tako mocna custva. Vse je bilo super, vendar ‘fant’ oz ‘kolega’ ni hotel nic vec kot zgolj seks. Ker sem bila kot trapa brez glave sem poprijela za vsako priloznost- le da sva bila skupaj, ceprav z njegove strani niso bila prava custva. Potem se je zacelo dogajati, da po tem ko sva se dobila se je fant do naslednega obiska kar skril in poniknil, to me je zlomilo. Vedela sem, da tako ne gre vec naprej. Najvecja ljubezen se je prelevila v moro, za dve uri uzitka sem bila zalostna vse do naslednjega srecanja. Temu sem morala narediti konec, po parih neposrecenih poiskusov koncanja ‘afere’ sem se le resno odlocila prekiniti vse to.. slo mi je kar dobro po dveh mesih, se je zacel okoli mene smukati nek nov. Sprva sem se ga uspesno ‘otepala’, potem mi je iz njegove pozornosti in obljub zacela dajati radovednost. Vedela sem, da nisva za skupaj, nisem bila zaljubljena niti malo, me je pa privlacil. Po dolocenem casu sem se vdala, sem rekla ‘zakaj pa ne, se prej bom pozabila prvega’… pa se je zacelo, minevali so tedni, meseci, midva sva se redno dobivala. Nato se mi je spet po spletu okoliscin se ratalo zaplesti s privim, potem spet z drugim, naprej so minevali tedni, vse dokler me ta druga oseba ni kar naenkrat odstranila iz zivljenja. Naenkrat brez razloga! Tokrat je bilo razocaranje se toliko vecje, saj sem po dolocenem obdobju ugotovila, da sem se zaljubila tudi v njega. Nevem kako mi je to uspelo, ampak trenutno sem cisto na psu, pocutim se depresivno, zalostno, izigrano~ceprav sem od prvega trenutka vedela v kaj se spuscam. Vendar to, da sem se zaljubila tudi v drugega s katerim sem se samo ‘ tolazila ‘, da bi prej pozabila prvega se mi zdi totalen absurd. In kaj je najhuje niti prvega nisem pozabila. Sedaj ko jokam niti nevem za kom jokam, ker sem hkrati enako mocno (da bi morala izbrati enega od njiju ne bi mogla, le OBA) zaljubljena v oba, kako pri zdravi pameti je to mozno? Vem da zveni kot neka butasta sala (tudi jaz bi si zelela da je temu tako) pa zal ni. Sedaj je dober mesec odkar z nobenim od njiju nisem imela nic, saj se trudim ceniti in vem, da to ni dobro zame, saj me le izkoriscata-seveda z mojim privolenjem. Komentarjev o tem kako sem butasta ne sprejemam, ker verjemite se tega neverjetno dobro zavedam, ampak res tako mocno ju imam rada, da preprosto ne znam reci ne, nemorem, neznam. Torej kako preboleti dva katera redno srecujes in se srecanjem ne mores ogniti? Stara pa sem 22 let, torej naj bi te najstniske norije ze prebolela pa vendar nisem. Nocem nobenega drugega, hocem samo da oba pozabim in ne ponavljam spet napake in ne vlecem v nedogled te agonije, ki me le ubija. In da se razumemo nikakor nisem oseba, ki leta od enega do drugega ampak prvi me je tako zmesal, obrnil na glavo vsa prepricanja in moralo. Hvala in oprostite dolgem zapisu.
Najprej ne zamerite na direktnosti in iskrenosti, ki jo bom tukaj podal, toda vedite, da Vam želim le dobro…sama pa boste presodila če je temu tudi tako.
Sama veste najbolje, da tak način, ki ste ga ubrala ni dober. A ni tako?
Skakanje med rjuhe, ne pripelje nikamor, čeprav se nam danes obljublja ne vem kakšne užitke in ekstremna spodbujajoča ali tolažilna čustva. To pa zato ker temeljiti zvezo na občutkih, ni razumno.
Vem, da se danes to že vsepovsod oglašuje kot pravilna izbira. Osredotoči se na svoja čustva, in jih postavi kot merilo za odločanje.
Toda sama dobro veste in ste sedaj tudi doživela na lastni koži, da ne glede na to kako prijetna izkušnja je bila ravnati sprva tako, da so pozneje prišli povsem drugi momenti (zapuščanja, varanja, laži, manipulacije) zaradi katerih pa ste se počutila zelo slabo.
Zato vedite, da Vas Bog ljubi. Zelo, zelo. In želi, da bi v bodoče ravnala razumneje, in se tako izognila bolečinam, katere ste doživljala ali jih še doživljate.
On tudi razume Vašo bolečinoin sočustvuje z Vami.
Kaj pa zdaj, kako naprej?
Poglejte, On Vas tako močno ljubi, da ustvarja pogoje okoli Vas, da bi vam pomagal da boste lahko okrevala in nadaljevala v želeni smeri svoje življenje.
Zato so ti fantje/moški umaknjeni iz vašega življenja.
Toda, Bog Vas tudi spoštuje. Ravno tako Vašo izbiro. Če boste zdaj še vedno hlastala za pozornostmi teh fantov in stiku z njimi, Vas Bog ne bo pri tem oviral. Če pa se boste odločila, da si vzmete čas zase in druge stvari v življenju, ter ostanete nekaj časa sama, brez partnerja, boste dobila priložnost da napredujete osebnostno in zrastete. Takrat pa Vam bo Bog obilno pomagal, da boste prišla do pravih spoznanj. Da morate najprej spoznati dobro značaj tega fanta s katerim se družite še predno bi postala intimna z njim. Da podrobno opazujete kako se obnaša, ravna in razmišlja, da bi lahko bila prepričana, da res želite s tem človekom tudi živeti.
Vem, da se vam sedaj to zdi zelo težko, a ravno zato je Bog tukaj, da Vas reši teh težav, v katere ste zabredla.
Ne rabite početi nič posebnega. Le preprosto verujte, da je Bog, ki vam želi vse dobro in da se naučite kako živeti.
Srečno!
Ljubezen je res ena sama velika zalost in ne obstaja drugje kot v filmih. Ko mas otroke si jih dolzen prezivljat in oni ti govorijo da te majo radi ker pac skrbis zanje. Komot bi rekli drugim da jih majo radi ce bi meli druge ljudi ne tebe za mamo. Isto je v partnerstvu. Ko je meja puna je puna. Ljubezen je samo v filmih srecna. V zivljenju je ni.