Poporodna depresija ali motnja razpoloženja
Pozdravljeni,
Imam 25 let, pred petimi meseci sem rodila (carski rez). 2 tedna po porodu je bilo vse v redu. Čistila sem, kuhala, pospravljala, skrbela za punčko, hodila na sprehode. Vse v mejah normale, nisem pretiravala. Celo malo sem telovadila, kolikor lahko zaradi rane, ker imam še vedno 10kg preveč. Zadnja 2 meseca se je pa kar obrnilo vse. Čiščenje in pospravljanje je zame muka, pa želim imeti vse tipi top narejeno. Kuham ne več, zdaj kuha samo še mož, ker nimam volje za to. Hudo mi je, ker si izmisljam kako bi umrli mož ali dojenček, to je zame najbolj grozno. Ne morem po stopnišču dol in gor, ker se bojim da bom padla z dojenčkom. Bojim se da bi mož imel prometno nesrečo.
Brez volje sem, včasih začnem kar jokat in hlipat hkrati, pa ne vem zakaj. Čutim, da sem slaba mati otroku, ker ko dojenček joka ji samo dam igračo ali palim TV in grem v drug prostor, daleč od nje. Potem mi je pa žal in mislim da jo zapostavljam. Zvečer težko zaspim in ponoči se večkrat zbujam in preverjam če mož in dojenček dihata. Izčrpana sem pa ne vem od česa.
To sem povedla mami pa ona pravi, samo da sem lena in da to je vse normalno odkar sem postala mati. Ampak meni mi ne da miru, nisem več takšna kot sem bila prej. Prej sem imela voljo za vse nardit, vsepovsod it. Ampak potem še ta Corona virus straši okrog in se bojim s tmalo it kam.
Se opravičujem na dolgem sporočilu, ampak ne vem, če sm za it h psihologu al bo samo od sebe minilo, namreč traja že 2 meseca.
Naj povem, da sem leta nazaj že hodila h psihologu zaradi tega, ker sm bila žrtva nasilja. Ampak mi ni pomagal pogovor takrat, zato ne vem če bi mi zdaj.
Hvala vnaprej za Vaš odgovor
Pozdravljena,
kako točno se imenuje stanje v katerem ste se znašli bi natančno opredelil kakšen psiholog ali psihiater, vsekakor pa je jasno, da gre za poporodno stisko, ki se izraža v povečani tesnobi in strahu za otroka in bližnje. Hkrati se vam na nek način “vsiljujejo” misli o tem kaj bi se slabega lahko zgodilo. Vsekakor ni lahko, ko se poleg skrbi za dojenčka srečujete s temi neprijetnimi občutki in strahovi. Prav je, da si poiščite pomoč- tako neformalno kot formalno. Gre za precej pogost pojav po porodu, ki ga ne gre spregledati in si oteževati življenja, saj pomoč obstaja.
Za začetek ni slabo, da si kaj preberete o tem, recimo:
http://www.objem.org/obporodne-stiske/poporodne-stiske/
http://www.mamazofa.org/
Včasih je olajšanje, ko spoznaš,da se tudi druge mamice srečujejo s podobnimi strahovi in stiskami, zato so podporne skupine nadvse dobrodošle. Vi ste že na dobri poti, saj svoje stanje prepoznate in si boste tudi poiskali podporo na svoji poti. Psiholog ali psihoterapevt je dobra izbira, lahko pa tudi psihiater, če ste prej na vrsti, ali pa podporna skupina, pomoč partnerja, prijateljice, ki je šla čez to…
Vse dobro vam želim in oglasite se še!
Pozdrav, Bernarda
Pozdravljena
Ob branju tvojega sporocila cutim kako ti je hudo, stisko, obcutek nemoci, poznam te obcutke.
Bila sem v tej situaciji, ce zelis mi pisi.
[email protected]
Srecno!
Pozdravljena
Ko berem tvoje sporocilo cutim kako ti je hudo, obcutek nemoci, strahovi….
Sama sem dala dosti skozi in bila v tej situaciji… Ce zelis mi lahko pises, lahko se pogovarjava.
[email protected]
Srecno!