Vlada RS je v petek, 21. 8. 2020, v javno obravnavo poslala predlog osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo, ko bo enkrat sprejet, urejal ugotavljanje, ocenjevanje potrebo po pomoči ter dolgotrajno kontinuirano pomoč posamezniku, ki zaradi bolezni, starosti, splošne opešanosti ali invalidnosti potrebuje dolgotrajno pomoč, ki pa ne bo krajša od treh mesecev. Predlog osnutka uvaja nove opredelitve potrebe po pomoči, uvaja nov način obravnave posameznikov, ki bo posameznikom omogočala, da bodo posamezniki kljub bolezni, starosti ali invalidnosti čim dlje časa ostali v svojem domačem okolju.
Na področju institucionalnega varstva se uvajajo novosti v opredelitvi domov za starejše, ki bodo razdeljeni na:
– hotelski tip domov za starejše kjer bo prevladovala socailna oskrba in minimalno zdravstvene oskrbe
– domovi s pretežno zdravstveno oskrbo in manj socialne okrbe, ki bodo imeli status nekaj podobnega kot sedanji domovi
– čisti negovalni domovi, ki odo namenjeni zdravstveni negi in zdravsteni oskrbi ter varovanju posameznikov

Od statusa doma za starejše bo tudi odvisna cena oskrbe. Pole tega, tako vlada, predvidevajo, da bodo uporabniki storitev plačevali le hotelsko oskrbo v domovih, medtem ko socialna oskrba in zdravstvena oskrba bosta kriti iz obveznega zavarovanja. Plačevali ga bomo vis, ki smo zdravstveno zavarovani in smo rezidenti RS s stalnim prebivališem v RS in bomo tudi lah kokoristili storitve dolgotrajne oskrbe.

Pravica do uveljavljanja do dolgotrajne oskrbe bo možna po 24 mesecih od začetka vključitve v zavarovanje v zadnjih 36 mesecih.

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo:
– obvezno in ga bo upravljal ZZZS
– prostovoljno, ki ga bodo upravljale zavarovallnice kot se to zdaj odvija na nivoju prostovoljnega zdravstvenga zavarovanja pri zavarovalnicah, ki pa roko na srce v resnici obvezno, ker če ga nimamo, je doplačilo zdravstvenih storitev tolikšno, da si marskdo izmed nas tega ne zmore privoščiti.

Osebe z boleznimi, kronični bolniki, osebe z različnimi ovirami bomo po novem razvščeni pet kategorij:
I. lažje težave
II.zmerne težave – sem naj bi po sedanjem predlogu bili umeščene osebe s slabovidnostjo
III. težke težave – sem bomo po novem umeščeni tudi osebe s slepoto in osebe z glhoslepoto
VI. težke težave
V. Najtežje težave
p.s. Opomba: težave uporabljam čisti domač izraz, ker je širši populaciji najbolj znan in najbolj razumljiv in je vsakemu jasno. Večje kot so težave, večja je potreba po pomoči in podpori.

Pri II. in III. kategoriji sem posebej izpostavila osebe s senzornimi ovirami: slepe, slaboviddne ter gluhoslepe. Vsi tisti, ki smo po dosedanji predpisih prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo slepi osebi bomo v roku 6 mesecev od začetka veljavnosit zakona prejeli odločbo s strani ZPIZ kjer nam bodo sporočili, da nismo več upravičeni do DPP po starih predpisih in bomo hkrati prejeli odločbo, da smo upravičeni do denarnega nadomestila za dolgotrajno oskrbo, glede na predlog razporeditve oseb s senzornimi ovirami v II. in III. kategorijo bo denarni dodatek za dolgotrajno oskrbo nekoliko nižji in sicer za 30 €. Tisti, ki kot slepe osebe prejemamo 300 € bi po novem dobivali 270 €, tisti, ki zdaj prejemajo 150 € bi po novem prejemali 120 €. Kako se bo to dejansko odvilo v praksi, kako bomo potem palčevali za storitev osebne asistence ipd. nam ni jasno. Vsaj meni ne, ki sem poročanje pozorno poslušala in po prvem branju predpisa predloga osnutka Zakona.

Osebe bodo po tem predlogu osnutka prejeli tudi pomoč na domu tudi zdravstvene storitve, ki zdaj niso bile možne: npr. pomoč pri dajanju injekcij inzulina, drugih potrebni zdravil, ki se dajejo po injekcijah in jih lahko dajajo medicinske sestre ter patronažna služba ali pa si morajo zdaj uporabniki cami dajati. tisti, ki tega ne zmorejo morajo biti sprejeti v dom.

Prilagam link kjer si lahko vsa besedila osnutka in pripadajočo dokumentacijo pogledate:
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=7885

Besedilo zgoraj sem povzela po poročanju na nacionalni TV ter po prebranem kolikor sem uspela predelati dokunentacijo.

Vabim vas k branju, komentiranju ali predlogom. Vesela bom tudi kakšnih vprašanj, ki jih bomo, če ne bomo znali nanje odgovoriti s skupnimi močmi, naslovili kar na Vlado RS.

Javna razprava je odprta do 5. 10. 2020, do takrat je možno podati predloge in pripombe na osnutek predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Dodano: 12. 7. 2021

Po izteku obdobja za javno razpravo, so številne organizacije, civilna družba in posamezniki podali števline predloge, pripombe in doplnitve na osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi. vse do letošnjega leta v mesecu juniju 2021 se ni zgdilo nič. Sedaj pa se je Vlada RS odločila in Zakon vložila v parlamentarni postopek po hitrem postopku – skrajšanem nujnem postopku, ki onemogoča daljšo razpravo in vlaganje dodatnih dopolnil med postopkom sprejemanja Zakona. Kaj se bo dogajalo z Zakonom in kdaj bo stopil v veljavo, bomo videli.

Sam, še bolj pa moji 12 in 6 let starejši sestri, obe okrog 80, spadamo v kategorijo starejših 65+ državljanov RS. Zakon (osnutek!) sem dokaj podrobno prebral in se mi zdi v večini pogledov sprejemljiv in dober. Kritike glede financiranja zakonskih načrtov in projektov so pretirane. Vsa sredstva je brez velikih korekcij proračuna možno in realno pridobiti! Ideja, da  posamezniki kljub bolezni, starosti ali invalidnosti čim dlje časa ostanemo v svojem domačem okolju, je popolnoma sprejeta na Zahodu. V nedavni RTV SLO oddaji in razpravi je bila izredno dobro predstavljena problematika starostnikov in vzoren, izredno human način obravnave starosti na Švedskem, v Nemčiji in Avstriji.

Vsekakor pozdravljam storitve in pomoč, ki jo izvaja Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Tudi moji sestri jo imata odobreno trikrat na teden.  Vsekakor vse pohvale Mestni občini Ljubljana za sofinanciranje in organizacijo nasploh!

 Vendar nas je v zadnjem času močno prizadelo in zmotilo obnašanje ene izmed »pomočnic na domu«. Na vprašanje sester, ali je gospa cepljena proti covid19, sta dobili aroganten odgovor: »Ne, in se tudi nikdar ne bom cepila.«

Mislim, da je takšno stališče zaposlene osebe nesprejemljivo, saj je tudi v telesnem stiku z oskrbovankama, jih namreč tudi kopa ter tušira.

Zanimivo je pa dejstvo, da sta drugi dve pomočnici cepljeni, ter sta izjavila, da je bil to za njiju najmanjši problem.