Je kdo, ki je hodil na napotnico k njej na hujsanje v zadnjem casu? Kako izgleda? Berem stare forume in me zanima, ali je situacija zdaj kakorkoli drugacna? Kako tocno se lotijo tega “celostnega” pristopa?

Spoštovani,

Program Dr. Sentočnikove je visokopražni program, kjer se pričakuje aktivno sodelovanje klijentov/pacientov. In da, program poznam zelo dobro, utemeljen je na celosti obravnavi pacienta, tako iz medicinskega, nutricionističnega kot tudi psihološkega (vedenjsko – kognitivna obravnava) vidika. Po mojem mnenju en najboljših in najučinkovitejših tovrstnih programov v Slo. In da, visokopražni program pomeni, da se od pacientov pričakuje veliko, tako v smeri spremembe življenjskega sloga in s tem povezanih prehranskih navad, gibanja, osebnega dela na sebi, delo na odnosih z bližnjimi, discipliniranih in rednih udeleževanj pregledov in srečanj … zahteven program, ki pa res, ni vedno primeren za vsakogar. ALi vsaj ne ob vsakem času. Ker ni ravno lahko sprejeti, da je za spremembno t.i. “Body scripta” (v tem primeru regulacija telesne teže) potrebno spremeniti “osebni script” (v tem primeru sebe in svoj notranji svet) v jedru. Po mojem mnenju, en najboljših programov, a pripravljeni smo nanj, ko se odločimo, da je tisto, kar si želimo in zaslužimo boljše življenje in ne samo 5 ali 10 kg manj.

Tako nekako bi predstavila ta program… nakako kot hojo v hribe, res ni lahko…zjutraj je treba zgodaj vstati (delovnost, disciplina), a že dan poprej si je treba vse pripraviti (načrtovanje). In se odpraviš na pot. Pot je Včasih naporna, včasih strma in zahtevna, na jok ti gre od napora, potem se malo ustaviš in spočiješ (ljubezen do sebe), nabereš novih moči (opolnomočenje) in nadaljuješ s hojo (vztrjanost). Pot postane prijetna skozi gozd, začneš uživati v druženju (podpora), lažje preideš tudi zahtevnejše dele poti (samozavest), višje kot greš lepši razgledi in panorame se odpirajo (razkrivanja, odstiranja, spoznanja) in vse do točke do koder si se namenil (nagrada, osebna zmaga, ki se vgradi v temelj samopodobe – ZMOREM!) in tvoje doživljanje sebe, drugih in sveta/življenja se spremeni na lepše, bolje, prijetneje (osebna rast). Naslednjič, za kakršen koli podvig se odločiš, boš že vedel-a , da si sposobna ogromo doseči.
Evo to.
Veliko uspeha vam želim.
pozdrav
Mirjana Franković

Pozdravljena, Blala 125!
Popolnoma se strinjam z vsem, kar je napisala gospa Mirjana.
Pri Sentočnikovi hujšam od januarja. Iz 85kg sem prišla do zdaj na nekako 73. Nekaj poti je še pred mano. Sem pa pri njej hujšala že pred 20-imi leti, shujšala 20 kg, lepo držala do pred par let, ko so me neke hude življenske okoliščine spet pahnile v prenajedanje, zato sem sredi januarja spet odšla k njej.
Lahko povem, da se je v 20-ih letih tudi ona precej spremenila, je stroga, a na drugačen način. Hodila sem tudi v skupino k terapevtki, a tam, moram reči, mi mogoče ni bilo najbolj všeč, mogoče mi princip kognitivno-vedenjske terapije ni blizu. Tja hodim tudi na telovadbo dvakrat tedensko.
V nekem trenutku sem se zavedala, da se počutim neprimerljivo bolje kot prej. Ne samo zaradi manj kg, tudi moj pogled na življenje se je spremenil, nisem več tako anksiozna, rada se gibam (v lanskem letu sem to zanemarila), če je en dan hrane malo več, jo znam v naslednjih dneh zregulirati.
Skratka, z veseljem grem tja, tudi če kdaj ne shujšam, kot bi bilo pričakovano.
Nisem pa prepričana, ali ima še na napotnico. Saj se da zmenit, če ti finance ne dopuščajo. Mislim, da ne bi smelo bit več kot 100€ na mesec. Ampak to je zelo okvirno. Malo več dam jaz, ko hodim še na telovadbo dvakrat tedensko.
Srečno in oglasi se še!

Gospa Mirjana in Bralka s Kranja, hvala za te informacije! Sama sem na točki ko vem, da za mojo celotno zivljenjsko situacijo in vsesplosno nezadovoljstvo niso krivi samo odvecni kilogrami, ampak moj odnos do same sebe (ki se posledicno kaze v tem, kako hrano zlorabljam in se prenajedam, da pozabim) zato sem sedaj pomirjena, ko sem prebrala, kar sta mi napisali.

Precej so me prestrasile stare teme, kjer so navajali, da je predpisan jedilnik brez kakrsnekoli podpore in individualne obravnave. Gibanje pri meni ni problem, bi pa resnično potrebovala pomoč s psiholoskega vidika.

Bralka s Kranja – mi lahko pustite vaš elektronski naslov, imam še par vprasanj. 🙂

Bravo za odgovor!
Hoja v hrib….vsak dan…in to je to

Živjo, seveda, lahko se mi oglasiš na [email protected]

LP