Pozdravljeni.

Stara sem 30 let in leta 2015 sem prvič obiskala psihiatra zaradi takratnih težav, predvsem izbruhov jeze, samopoškodovanja, samomorilnih mislih, nizke samopodobe, nizke motivacije (za delo, skrb zase, ipd.), sumničavost do drugih. Takrat sem dobila diagnozo mejne osebnostne strukture in se začela zdraviti s tableti aryzalera 10mg in obiskovati psihoterapijo. Razen nekaj težav na začetku zdravljenja nisem doživljala hujših stranskih učinkov in kvaliteta mojega življenja se je povečala, predvsem kar se tiče čustvovanja (čustva niso bila več ekstremna). Kljub temu sem okrog januarja 2019 opustila zdravljenje. (neumno sem mislila da jih ne potrebujem več) Nekaj časa potem (približno marca/aprila istega leta) sem obstala v postelji brez motivacije in od takrat so se težave zaradi katerih sem iskala paihiatrično pomoč prvič vrnile. Sedaj skoraj ne zapustim stanovanja, nimam nadzora nad čustvi, ki s težavo popustijo, spet imam težave s samopoškodovanjem in mislimi da ne želim obstajati, do sebe čutim sovražstvo in odpor, itd. Kljub vloženemu trudu v zadnjih nekaj mesecih(silim se v telovadbo, na zrak, trebušno dihanje da pomirim telo še preden izgubim nadzor nad čustvi, umik če čutim jezo do partnerja, metode čuječnosti…) se mi stanje ne izboljšuje, zato sem poiskala pomoč. Osebna zdravnica me je napotila na center za urgentno psihiatrijo, kjer mi je gospa po nekaj minutnem pogovoru (s seboj sem prinesla tudi diagnozo iz leta 2015) predpisala antidepresive Asentra, kljub temu da sem ji povedala o svoji izkušnji s tableti aryzalera in vsaj dvakrat da se bojim preiskuševati druge tablete. Zatrdila mi je da naj bi bili ti anitidepresivi boljši, češ da niso zasvojljivi. Ker se nisem želela pregovarjati sem popustila.
Sedaj ne vem kaj storiti. Zaradi prej omenjenih težav je moja kvaliteta življenja mizerna saj težko skrbim zase, in vem da potrebujem pomoč. Ampak ne zdi se mi smiselno da bi “poiskusila” neko drugo zdravilo, če sem se že uspešno zdravila s tableti aryzalera v preteklosti. Prav tako pa sem zmedena, saj mi je prvi psihiater, ko mi je predpisal aryzalera tablete povedal, da mi antidepresivi ne bodo pomagali, glede na težave s katerimi se srečujem. Zanima me vaše mnenje; ali naj zaupam mnenju te zdravnice ali naj raje dobim drugo mnenje?

Hvala vnaprej za odgovor in želim vam lep dan še naprej.

Pozdravljeni,

najprej vam svetujem da si izberete psihiatra kateremu boste zaupala in kateri bo spremljal vaše zdravljenje. Kot že verjetno veste, zdravljenje MOM lahko traja več let in v tem obdobju si ne želite, da morate vsakič nekomu novemu vse razlagati.
Moje razmišljanje je, da se konja ki zmaguje, ne zamenja. Torej bi tudi jaz ponovno uvedla Aryzalero. Ni nujno, da bo tako pomagala kot je prvič, ampak vsaj jo poznate in veste da je dobro prenašate, kar je zelo pomembno.
Torej, ja, na vašem mestu bi poiskala prejšnjega psihiatra in bi se ponovno vključila na psihoterapijo, očitno je prišel čas, da nadaljujete na svoji poti zdravljenja. Srečno!

Lep pozdrav,
Daniela Fiket

Pozdravljeni. Imam 2 mesečnega dojenčka ki je polno dojen. Že v nosečnosti so se mi pojavili znaki depresije in od 17t jemljem antidepresive ki mi jih psihjater po porodu zvišal na 200mg zaradi prisilnih misli. Mesec in pol sem bila super nakar je dojenček zbolel z pljučnico. Z partnerjem imava teźave. Sedaj se mi je stanje tako poslabšalo da moram pogosto vzet tudi lexaurin 6mg pred spanjem. To je moj tretji otrok in ker so med njimi majhne razlike tudi starejša dva zahtevata ogromno pozornosti. Zanima in skrbi me predvsem vpliv lexaurina na mojega dojenčka. Tablet si zelo želim da jih nebi jemala ampak enostavno nemorem…kakšne so lahko posledice.

Prosim brez obsojan.

Pozdravljena,

Lexaurin je zdravilo ki se izloča z materinim mlekom in ga dojenček z mlekom zaužije. To lahko provzroča zaspanost, slabše hranjenje in počasneje pridobivanje na teži. Dolgoročno pa lahko provzroči pri dojenčku odvisnost. Zato ga doječim materam ne predpisujemo, razen v izjemnih primerih. Priporočam vam, da se s svojim psihiatrom posvetujete o možnih alternativah. Nihče vas ne bo obsojal, ni enostavno skrbeti za 3 majhna otroka. Kar pogumno, privoščite si vso pomoč ki jo lahko dobijete.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket, dr.med. spec.psihiatrije