Doma imamo 5letnika, ki je pred dvema letoma postal starejsi brat. Preden se je druzina povecala, smo se z njim ogromno ukvarji v smislu ucenja: stel je do 20, poznal vse barve, pisal dolocene crke, obvladal zivali v anglescini itd… Po rojstvu dojencice, so se stvari precej spremenile. Od takrat smo namrec veliko vec v naravi, vec je proste igre, ucenju “ala solske stvari” nismo dajali povdarka. Da se razumemo: tudi prej to ni bila nobena prisila, vse bolj za zabavo in sproti. Zdaj se sprasujem, ce nismo naredili napake z neobnavljanjem znanja, saj je precej nazadoval. Veliko bolj nam je bilo pomembno, da se ni pocutil zapostavljenega in ga vkljucevali v vse, v zvezi s sestrico, z njim pa izkljucno igra, pogovor ter knjigice.

Zadnjic pa mu tako mimogrede omenim, naj presteje do 20. Tema, pojma ni imel, preskakoval stevila. Zataknilo se je ze pri stiri, ki je bila sest. Ok, ocitno me zaj****a, si mislim. Pa zacneva ponavljati stetje. Ne in ne. Ga vprasam, koliko je star, pove narobe. Ok, priznam, da me je stisnilo v nulo:( En mesec nazaj to ni bil problem!!! Mu stejem, ponavljava skupaj, ponavljava kot pesmico, ok daj zdaj poskusi sam – spet narobe!!! Komaj sem pogledala resnici v obraz, da se dejansko ne heca, pac pa ne zna:(

Sicer je popolnoma normalen otrok. Dve leti vozi kolo brez pomoznih koles, sam smuca, normalno komunicira, vcasih me preseneti s svojim poglobljenim razmisljanjem, skratka, da bi se z njim karkoli dogajalo oz bi imel kaksne tezave, nismo opazili. Tudi na sistematskem pregledu, pri psiholog, je bilo vse BP.

Sedaj pa razmisljam in me bega, sploh ne vem, kaj naj si mislim. Vem, da so si otroci razlicni in da imajo nekateri starsi prevelika pricakovanja. A cez eno leto je sola, pri nas pa tako… In ja, zaskrbi me, ko mi na vprasanje, koliko si star, odgovori: “kot dinozaver”!

Je bilo se pri komu podobno? Je to, da izredno tezko pomni stetje, lahko zgolj faza?

No, sama še nimam otrok ampak koliko si star – kot dinozaver, pa je res verjetno hec. (Pomoje je kje slišal).
Kar se pa znanja tiče – verjetno ni bilo dovolj utrjeno, če gledaš iz sebe: če bi se ti na pamet naučila 20 artiklov v vrstnem redu bi tudi v 1 mesecu kakšno pozabila, malo pa je tudi kakšen hec (glede na to, da je hčerka že 2leti stara).
Ne sekiraj se preveč – do septembra je še daleč, če bi imel travme od “pridobitve sestrice” bi bilo veliko huje, tako prej kot kasneje. Predvidevam, da se veliko igra s sestrico oziroma se veliko skupaj igrate (zelo velik plus za življenjsko srečo), kar pa je znižalo kriterij za učenje, ampak po tem kar sem videla med sorojenci je poceni.
Pomoje je največ prispevala tale korona kriza – predvidevam, da je hodil v vrtec, tam pa se veliko uči in je vrstniški “pritisk”.
Malo potrenirajte s kakšnimi igricami (lahko tudi na telefonu/tablici) ali pa kakšnimi sestavljankami, dominani ali igrami s kockami (ker mora seštevati pike), mogoče v stilu punce proti fantom ali pa medtem ko ti kuhaš, (tega je morje za kupiti, pa tudi zelo enostavno narediti DIY) v končni fazi je tudi TV dober učitelj angleščine.

Ne skrbi preveč. Če je hudo, pa lahko že danes naredite “scrabble plus” iz papirja in barvic, kjer imate listke z računskimi operacijami in dajete na “ploščo” s številkami 1-20 po vrstnem redu. Pa je stvar rešena in še par uric ustvarjanja imate.

Saj bo – malo truda, malo kreativnosti (pa malo bolj lahkotno, ko se heca) 🙂
Lp

Otrok očitno še ni bil dovolj zrel, da bi res osvojil veščine, ki ste ga učili. Zaradi drila je znal ponoviti, ni pa usvojil znanja in veščin. Predšolski otroci nujno potrebujejo gibanje za razvoj možganov in živčnih povezav. Z igro v naravi dobi več kot bi lahko dobil kjerkoli drugje.O tem je sedaj že veliko gradiva. Na spletu je precej posnetkov Ranka Rajovića, pa si poglejte kakšnega in mirno uživajte v naravi še naprej.Moja hči, ki na začetku šole ni znala šteti in brati, je sedaj na faksu😊

Res imaš prevelika pričakovanja. Da bi znal štet do dvajset je brezveze. Eni znajo do sto, eni nič. Različni so.
Imajo pa dosti domišljije, tak da dinozaver izvira od tega. V branje priporočam knjigo otrok od rojstva do šole, mislim, da je avtorica Penelope Leach. Nisem pa sigurna. Poišči.
Za primerjavo. Moj ni govoril krepko čez dve leti in je bil v šoli hitro spoznan za nadarjenega. Ne skrbi. Črke in številke so za šolo. Za tvojega je kolo in žoga…

To, da otroka na pamet učiš šteti pri teh letih je totalna glupost… In to danes ko obstaja toliko gradiva na to temo… Otrok do šole se mora gibati, gibati in se enkrat gibati… To pa že vrabci na strehi čivkajo. S tem se mu razvijajo možgani, da bo pripravljen na učenje, ko bo čas za to. Števila do 20 začnejo v prvem razredu. In verjemi da v enem letu jih osvoji. Pustite učiteljem to nalogo, vi pa bodite starš in ne učitelj.

Še opravičujem, če sem malo grobo napisala, vem da vse delate z najboljšimi nameni, ampak verjemite, da vam tega ni treba.

Lp

Pozdravljeni!
Znal steti do 20 … naucil se je na pamet, ni usvojil kolicine. Znano je ze, da ko se recimo pripravljas na izpit znas, po 14 dneh pa 70% naucenega pozabis … razvijanje gibalnih kompetenc (hoja, tek, skoki, poskoki) je tisto, kar steje ❤. Stetja in branje se bo naucil, ko bo cas za to.
Vse dobro.

Sem vzgojiteljica in vam povem, da vse kar je pomemno je, da se zna otrok sam obut in oblec, da si umije roke, opravi potrebo- skratka je samostojen, da se zna pogovarjati v slovenscini neke osnovne reci (poglobljene teme definitivno to niso), za tuje jezike bo se cas. Pomembno je da je otrok sproscen, vesel in da svobodno raziskuje svet. Drugo je povsem nepomembno, in za vse bo se cas v soli. Edino kar naj vas skrbi je otrokova dobra volja 🙂
Zivali v anglescini in podobne reci so pretezke za predsolskega otroka, to da se vas naucil teh stvari je dril, ne pa dejansko otrokovo znanje… Za vse bo se cas, ne skrbite, vi kar raziskuje gozd in uzivajte v druzabnih igrah.
Lep pozdrav

Ti so pa tuk zaverovana v svoje otroke, da jim niti ne pustiš, da so kar so in to so otroci! Mali te ima pri 5 letih v malem prstu, brihten je bolj kot ti, ki so zaslepljena! Prej ko ga boš pustila pri miru bolje bo za vse, važno je le, da ga naučiš rit obrisat, oblečt, za seboj pospravit in na sploh imet nek funkcionalen red v življenju ter dovolj svobodnega gibanja in svojega “dolgčasa”, ki je dokazano najboljši vzgojitelj saj takrat dela domišljija…. Sprosti se ženska, sprosti

Največ boste za lastnega otroka naredili, če bo gibčen, motorično spreten, da si obuje čevlje, obriše ritko, poskrbi zase. Štetje, tuji jeziki naj bodo mimogrede, preko igre.

Ni nazadoval. To je popolnoma nirmalno. Jaz imam tudi takšne izkušnje in pi obdobju, ko praktično vsrkajo vsako informacijo, si jo zapomnijo potem pa čez kakšno leto vse pozabijo. Moj fantek je bolj iz heca pri 4 letih množil in delil skoraj do sto. Res, da ima aspergerjev sindrom,ampak ga je to veselilo. Ko je šel v šolo ni imel pojma in je šlo vse spet znova. Sedaj je končal tretji razred in ponovno vse obvlada. Ko so majhni so le bolj dojemljivi, važno je da se zabavajo. Nič se ne sekirajte pa predvsem ne ga silit v stvari, ki so nepotrebne.

Pozdravljeni
Moja prvosolko je dobila sestrico
Je drugače zelo ziva
Ko se ji je rodila sestrica je bila ljubosumna potem da je nimamo radi da ona dobi več ampak to se je sčasoma umirilo
V šoli je bila počasna grafomotorika je bila problem… itd drugače dozorela in razumljiva
V šoli so mi zagrozili s posebno solo
Hodili sva na psihološke teste k psihoterapevtki
Doma bila z njo in ji pomagala pri nalogah.. vključevale v igro s sestrico in pri opravilih
Kot mama vstrajala pri učni pomoči in da tudi sola poskrbi in pomaga otroku
Tudi sama sem se spraševala kje delam napako ali premalo posvečam čas hceri in pri delu za šolo
Opazila sem da zna ce le hoče in se potrudi
Na nek način je bila iz sebe ker je dobila sestrico obenem se je pa počutila izrinjeni
Jo bodrim in vedno si čas vzamem tudi samo za njo in vedno znova ponavljam da sta moji in ju obe imam neizmerno rada

Kam se pa teb tko zlo mudi s tem štetjem? Pet letniku vsiljuješ štetje do 20? Kaj vse mu še vsiljuješ? Kaj bo počel v prvem razredu če že sedaj šteje? Letal po razredu in se dolgočasil? Ubogi tvoj otrok, hčerko rajtam čaka isto . Bolana mama

Nehajte pretiravati. To se bo še učil v šoli…. Dajte raje pozornost na samostojnosti. Najhujše od vsega ko vidiš 5 letnika štet do 10 ali 20 ne zna pa si riti obrisati, ali pa pravilno svinčnika držati. In pride v šolo in se ukvarjajo z takimi osnovnimi stvarmi, ker je mami bilo bolj pomembno da zna šteti.

Izvedi mu temeljito čiščenje sobe. Čiščenje nereda Kareen Kingston založba Iskanja in Življenje je Tvoje Louis L Hay. Evo, njegova duša verjetno rrs izhaja iz časa dinozavra. Moja hči je takrat odgovorila, da je stara milijon let. Info: [email protected]

Tole s štetjem je zgolj faza. Če bi vsi šteli, bi dali šolo prej pa je niso dali. Trenutno napreduje na drugih ravneh, to ni nazadovanje.

Nič, prav nič ni narobe. Otroku veliko bolj koristi gibanje v naravi, opazovanje okolice, poslušanje zvokov, bosa hoja, skrivanje, plezanje, pa to, da je včasih umazan, moker, skratka vsi čuti naj bodo aktivirani. Dražljaji naj zaposlijo vsa čutila, aktivne naj bodo roke in noge, leva in desna stran telesa…Vse, kar je naučeno, trenirano… bo hitro pridobil nazaj. Mimogrede pa skozi igro štejte korake, avtomobile, smreke…kar pač je vidno.

Imam dva že odrasla sinova. Različna kot dan in noč. Eden je prd odhodom v šolo računal s-sešteval in odšteval do sto , prebiral mladinsko( ne otroško literaturo- npr knjige, ki so jih kasneje imi za domače branje konec osemletke), zanimala ga je zgodovina in arheologija…. Noro .Z njim smo imeli prave znanstvene debate. Kupovali in prebirali National geographic…itd. Vendar se nikoli ni znal niti za minuto sam zaposliti, dokler ni začel brati, ni se znal sam igrati. V igri je bil zgolj opazovalel in posnemovalec. Drugi pa je bil pravo nasprotje. Knjige bi raztrgal, pravljice in slikanice ga niso zanimale. Užival je v igri. Rad je sestavljal in imel strašno domišljijo. Ko je šel v šolo je komajda znal napisati svoje ime. Govoril pa je Angleščino skoraj tekoče preden je šel v šolo. -sploh ne vem kako( nekaj iz televizije, nekaj iz računalnika, nekaj ker smo poleti precej potovali ) Kasneje so mu celo ugotovili disleksijo. Danes sta pa oba približno enako uspešna študenta vsak na svojem področju. Pridna, ne bom rekla, da blestita in dobivata same desetke, vendar jima gre. Kar hočem povedati je, da je bil prvi pravi mali znanstvenik, drugi pa pač otrok, ki mu v predšolskem obdobju niti priblizno ni bolo mar računanje, branje in pisanje , končni rezultat pa je vseeno enak.
Tiste tezave, ki pa smo jih na začetku na srečo hitro premostili pa gre pripisati disleksiji. K sreči naš fant s tem res ni imel hudih problemov