Delodajalec v JU mi je od dela moje plače nakazoval sredstva za pokojninsko varnost. Modra zavarovalnica mi bo eno leto vračala po cca 300 eur mesečno, potem pa po 30 eur na četrtletje(!). Če bi šla kasneje v penzijo, bi dobivala zgleda le še za liter mleka in kilo kruha mesečno.
Moja prihranjena sredstva so bila cca 9000 eur, od tega bom dobila izplačano dobro polovico, oz.če bom živela 105 let, bi prišla skoraj na polno izplačilo, gledano na tistih 10 eur mesečnega izplačila.
In kje varčuješ? V banki so porazne obresti, v štumfu ti zadevo požre inflacija.
Edina opcija je drugi steber kjer je donos nekoliko boljši in zagarantiran, sploh pa ker zaradi tega dobiš povrnjeno dohodnino. Je pa trik, da tega denarja iz 2. stebra po novem ne dobiš, dokler ne greš v penzijo, oz. če greš v penzijo prej kot v desetih letih in si posledično izplačaš prej kot v 10 letih, plačaš ornk davek. Skratka v 2. steber je treba naložit za vsaj 10 let.
Čez mesec dni grem v pokoj. Dve leti prej, ampak za delodajalca je to najboljša izbira, zame pa tudi ok. Dobim tudi odpravnino.
Izračunana pokojnina ne bi bila ravno bogatela, je pa delodajalec vplačeval nekaj deset evrov vsak mesec v pokojninski steber, in ker sem vztrajal pri istem delodajalcu vrsto leto (ni mi bilo hudega), me čaka umirjena statrost. Ne bogata, za stroške in osnovne stvari pa bo.
Ja, imel sem srečo.
ja upokojenci nimajo časa…odgovarjajo(mo) tisti,ki nas enkrat čaka penzija.
sicer pa ne vem koliko s elahko nadejamo…podatki kažejo, da večina izbere tisto pospešeno izplačilo rente in potem dobiva tisto malo denarja naslednja leta…
Bi bilo res dobro slišati kako je v praksi
[/quote]
V praksi se pokaže, da so razni stebri in vlaganje za izplačila ob odhodu v pokojnino nekaj čisto drugega od tega kar pričakuješ, običajno še vloženega ne dobiš povrnjenega, s trdno voljo, da je ta denar nedotakljiv je bolje vsak mesec dati nekaj na stran in to vsaj 15 let pred upokojitvijo, če bi dal 200€ mesečno v štumf bi se ob upokojitvi nabralo 36K€ kar ni ravno malo, če varčujeta dva in lahko dasta na stran x2 , toliko bolje za starost!
To je seveda teorija, ki se redko uresniči saj denar na kupu dobesedno vabi v trošenje in malo jih je, ki se tega denarja ne dotaknejo.
Tisto, kar se vlaga v te stebre, je zelo majhno, ker večino požre aparat od stebra za svoje stroške. Meni je tudi delodajalec vplačeval 15 let kar lep znesek, ko sem šel v pokoj, sem vse izplačano dvignil v enem kosu, ampak znesek ni bil niti podoben vsemu vplačanemu, kaj šele donosi in obresti, ki so jih na začetku obljubljali. Ven je prišlo polovico vplačanega, drugo polovico je pa požrl steber, ki seveda živi od tega, da brez dela pride do lepega denarja. Še dobro, da imam zelo dobro osnovno pokojnino, da ne pogrešam te miloščine od stebra. Navadna barabija. Vsak se pa sam odloči, ali bo nasedel. Res bolje dajati v štumf in imaš po desetih letih vse do zadnjega centa, nihče ti nič ne odvzame. Drugače pa nakup zlata, to se vedno obnese na dolgi rok.
Pozdravljeni.
Glede na zapisano, ste se odločili za izplačevanje ene izmed pospešenih vrst rent, kar pomeni, da boste v pospešenem obdobju počrpali večji del privarčevanih sredstev nato pa do konca življenja črpali preostali del.
Ko izplačevalec rente aktuarsko odmeri višino rente, je v izračun zajetih več dejavnikov. Ena pomembnejših sta višina privarčevanih sredstev in vaša starost ob začetku prejemanja rente. Mlajši kot ste ob začetku prejemanja rente, nižja je začetna odmera rante, saj izračun upošteva tudi pričakovano življenjsko dobo populacije. Izplačevalec mora torej z odmero rente zagotoviti, da se sredstva ne počrpajo pred pred iztekom vaše pričakovane življenjske dobe.
Tveganje pri tem prevzemata obe strani. Prejemnik rente lahko živi krajši čas, kot je pričakovano za populacijo, a ima zato na voljo izbiro rente z zajamčenim obdobjem izplačevanja (1 do 20 let). Tako v primeru najhujšega upravičenec (ali dedič) prejema rento do izteka tega obdobja. V primeru, da se prejemnik rente ne odloči za zajamčeno dobo izplačevanja, sedstva, ki npr. zaradi prezgodnje smrti prejemnika rente ne bi bila izplačana, ostanejo v kritnem skladu, preostalim prejemnikom rent.
Po drugi strani izplačevalec rente nosi t.i. tveganje dolgoživosti. V primeru, ko prejemniki rent živijo dlje od pričakovane življenjske dobe, se izplačilo rent prav tako ne ustavi. Vse rente so doživljenjske, zato tveganje nosi tudi izplačevalec.
Pomembno je tudi omeniti, da se rente, ki jih odmeri Modra nikoli ne znižajo. Z odmero rente vam Modra jamči najmanj tako visoko izplačilo v dogovorjenem obdobju. Rente pa se, ko kritni sklad izkaže presežek, trajno povišajo vsem prejemnikom rent.
In kje varčuješ? V banki so porazne obresti, v štumfu ti zadevo požre inflacija.
Edina opcija je drugi steber kjer je donos nekoliko boljši in zagarantiran, sploh pa ker zaradi tega dobiš povrnjeno dohodnino. Je pa trik, da tega denarja iz 2. stebra po novem ne dobiš, dokler ne greš v penzijo, oz. če greš v penzijo prej kot v desetih letih in si posledično izplačaš prej kot v 10 letih, plačaš ornk davek. Skratka v 2. steber je treba naložit za vsaj 10 let.
[/quote]
Pri varčevanju v drugem stebru ne moremo mimo dejstva, da gre za strogo namensko varčevanje. Torej pridobitev dodatnega rednega dohodka po upokojitvi, saj bodo pokojnine iz prvega stebra pričakovano nizke. Vsaka nenamenska poraba, kar dvig v enkratnem znesku je, je močno obdavčena (o.p. vplačila v pokojninski sklad varčevalcu zagotavljajo davčno olajšavo).
Zato si je pred nakupom kateregakoli finančnega produkta najprej treba zastaviti cilj, potem raziskati trg (možnosti, ki so vam na voljo) in se nato odločiti za nakup produkta, s pomočjo katerega boste zastavljeni cilj lahko izpolnili. Nato pa izbirate še med ponudniki izbranega produkta.
V razmislek: Če imate namen po upokojitvi dvigniti vsa privarčevana sredstva na enkrat, morda varčevanje v drugem pokojninskem stebru ni najboljša rešitev za vas.
Kot rečeno, je varčevanje v drugem pokojninskem stebru (dodatno pokojninsko zavarovanje) strogo namensko. Kot tako, ni namenjeno enkratnim dvigom privarčevanih sredstev temveč prejemanju dodatnega rednega dohodka po upokojitvi. Dvig sredstev (nenamenska poraba) je zato močno obdavčen.
Polovico sredstev vam torej ni “požrl” steber (verjetno ste s “stebrom” imeli v mislih upravljavca pokojninskega sklada), temveč Finančna uprava RS v obliki plačila (akontacije) dohodnine.
Poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov je tudi sicer močno regulirano in nadzorovano, upravljavci pa mesečno objavljamo rezultate poslovanja. Več o pokojninskih skladih Modre je na primer na voljo tukaj.
Na trgu obstaja mnogo različnih finančnih produktov, namenjenih zasledovanju različnih finančnih ciljev. Zato je na mestu spodbuda vsem bralcem, da si postavite cilj, raziščete možnosti, ki so vam na voljo in izberete sebi najbolj primeren produkt. Tudi “naložba v štumf” predstavlja eno izmed možnosti, a verjetno, ne glede na vse, to ni najboljša rešitev, saj brez obrestovanja vrednost naložbe v času pada.
Srečno.
V teoriji velja pravilo, da je treba za pokojnino začeti varčevati čim prej, najbolje že ob prvi redni zaposlitvi. V praksi se seveda izkaže, da imamo v tistem obdobju tudi druge, v danem trenutku za nas pomembnejše kratkoročne (srednjeročne) cilje, hkrati nižje dohodke kot pozneje v delovni dobi, zato o pokojnini takrat ne razmišljamo.
Morda za vzpodbudo lep slovenski pregovor: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača :). Ali: tudi z začetnimi manjšimi zneski boste na dolgi rok zagotovo dosegli zastavljeni cilj.
Srečno.
Bog MONa TM na zelo pesimističen, a hkrati glede na statistične podatke precej nerealen scenarij se pripravljate. Pa vendar, ni življenje kljub vsemu lepo? Naredite že danes nekaj za to, da tako ostane tudi po upokojitvi. Seveda po svojih zmožnostih.
Verjamem, da vam bo uspelo.