Če danes preračunam, koliko bom dobila čez 20 let, ko bom imela vse pogoje, da se upokojim se za glavo primem, ker ne bo niti toliko da bi stroške poravnala. Plače pa tudi nimam toliko, da bi varčevala. Dva šoloobvezna otroka in v gosodarski panogi, ki ne poskrbi za delavca, da bi investirala v kakšen varčevalni steber. Ne vem, kako bo, strah me je. Dvomim tudi, da se mi bo dalo delati, ko bom 70 in več. TUdi dediščine ne pričakujem veliko.
Ampak bomo že nekako, kaj se naj obremenjujem vnaprej.
Kako pa JU poskrbi za vas? Oprosti, ne vem…
[/quote]
Ja, ravno to sem hotela vprašati!
Sem na frišno v penziji, prej zaposlena v JU. Nisem se še navadila, da moram vsak evro dvakrat obrniti, preden ga zapravim. Dvomim, da bo JU v bodoče bolj širokogrudna do zaposlenih, kvečjemu manj.
Šparajte za penzion, na srce vam polagam!
ravno sem v tem nacrtovanju.
Malo preko zavarovalnice kot življenjsko zavarovanje, malo v zlatu, zanimam se zdaj za vzajemne sklade. Ne vem ali bi se lotila sama ali bi slq preko kaksenga zastopnika.
Nepremicnine se mi zdijo tvegane, sploh v tem casu in kot jama brez dna. V bistu veliko stane njihovo vzdrzevanje in na koncu si vec ali manj na istem.
Tudi mene zanimajo izkusnje drugih.
Nepremičnina za oddajat, rentno varčevanje – tako da bo poleg penzije, če ta sploh bo, nekako šlo. Govorim teoretično, glede na sedanje razmere. Kaj bo čez 15 let, se mi pa niti ne sanja.
In spet, glede na trenutne razmere, mislim nehat delat pred pogoji za upokojitev in potem dobivat penzijo z malusi. Enako partner. Nekaj časa bo šlo tudi samo z najemninami in rento od rentnega varčevanja, sploh ker bodo otroci takrat finančno samostojni.