Nič nima več smisla
Pozdravljeni,
Ster sem 17 let. Sploh nevem kje naj začnem. Imam občutek, da vse kar imam rad v življenju izginja in vedno bolj razmišljam zakaj sploh še živim. Vse se je začelo pred enim letom, ko sem dobil diagnozo kroničnega vnetja in bolečin, kar me prikrajšuje za športe in stvari ki so me prej osrečevale. Sprva sploh nisem dojel da se nekaj dogaja zmano. Začel sem se utapljati v svojih mislih in bolečini ki jo čutim še zdaj. Začel sem se zapirati sam vase, začel sem se izogibati družbi, v šoli je šlo vse samo še navdol kar me je dodatno potrlo. Imam tudi anksioznost, začeli so se mi pojavljati panični napadi, dobil sem težave z očmi itd. Bolečino ki jo čutim sem zaupal tudi moji družini vendar pa mi pri tem nemorejo pomagati. Enkrat sem obiskal psihijatra, ki mi je predpisal neke tablete. Ko sem vzel prvo tableto se mi je skoraj da zmešalo, dobil sem tak občutek kot da bi vzel neko drogo. Teh tablet nisem vzel nikoli več in tudi do psihijatra se nimam namena vračati. Velikokrat sam ponoči jokam v sobi in imam občutek da sem vsak dan bližje samomoru, ker res nevem zakaj sploh še živim, ker v ničemer več ne najdem smisla. Vedno bolj sem izčrpan in naveličan svojih misli ki me neprestano ubijajo. Res nevem kaj naj storim.
LP
Pozdravljen,
Storil si prvi korak na poti k reševanju stiske v kateri se nahajaš, namreč s tem, ko si spregovoril o tem kako se počutiš. Smisel zagotovo obstaja. Viktor E. Frankel, utemeljitelj logoterapije- zdravljenja s smislom- je našel smisel celo v taborišču smrti in ga prezivel. Res je, da si naredil korak že tudi, ko si obiskal psihiatra. A za sabo imaš zelo slabo izkušnjo z zdravili.
Tesnoba in panicni napadi so zelo neprijetni, prav zastrašujoči za posameznika, vendar minejo in dajo se dokaj dobro uravnati. Zdravila v obliki tablet so le en vir pomoči. Zelo dobrodošla je psihoterapija. Sčasoma ugotoviš, da tesnoba nima več moci nad tabo in da od paničnega napada ne znoriš čeprav se počitiš, da boš.
Hudo mi je za noči, ko jočeš in skrivaš svojo stisko. Obstaja pomoč za njo, potrebno jo je poiskati, potrebno je o njej govoriti, kot si povedal tukaj. Presenetilo te bo, kako veliko ljudi se srečuje s ppdobnimi občutji in stanji.
Poglej se na forumu društva Dam- http://www.nebojse.si. Imajo tudi spletno klepetalnico.
Vsekakor je pot in je smisel. Drzi se in napiši kako ti gre,
Vse dobro,
Bernarda
Sej bo … Sama imam že vrsto let pomanjkanje upanja tako, da kaj dosti več ne morem pomagati okoli tega.
Okoli športa – si poskusil kaj blažjega npr. Joga, badminton? Ali pa pomislil, kaj drugega bi počel npr. Kuhanje, vrtičkanje, ročna dela, risanje, slikanje? Vem, da so vsi nasveti “babji” ampak na račun kronične bolečine “imaš izgovor” 😉
Predlagam, da si izbereš nekaj kar ima “rezultat”, da ne spodbuja mišljenja “vse je zaman”. Iz mojih izkušenj: kuhanje in kvačkanje – nekaj za pojesti in repeticije pri pletenju mi precej pomagajo pri paničnih napadih.
Pa še to okoli tablet … Odvisno kaj in koliko ti je predpisal – definitivno ti priporočam, da greš nazaj in z zdravnikom urediš.
Ne vem kaj je predpisal – če je predpisal pomirjevalo po potrebi, je deloval kot mora – reči mu za manjši odmerek, če je analgetik se lahko drugačnega predpiše, če je antidepresiv, ga moraš jemati 14-28dni, da se res pokaže učinkovitost.
Drži se…
Lep pozdrav
Pozdravljen. Pišeš o kroničnem vnetju in bolečini. Iz svojih izkušenj ti toplo priporočam, da si malo več prebereš o AEQ metodi ( https://aeq.si/ ) in kontaktiraš g. Aleša Ernsta, ali pa katerega drugega učitelja AEQ metode 3. stopnje.
Bodi dobro in želim ti veliko uspeha.