Pozdravljeni,

na vas se obračam za nasvet. Mama je stara 66 let. V tem tednu je tri dneve velik del dneva delala na vrtu, kjer je šlo večinoma za ponavljajoče gibe- sklanjanje in dviganje glave. V četrtek podnevi je ob telefoniranju ugotovila, da ne sliši na desno uho. Ob klicu zdravnika ji je ta na daljavo svetoval, da gre verjetno za čep ušesnega masla in naj si priskrbi kakšno sredstvo iz lekarne, ki bi ga raztopilo. V uho si je dala A-cerumen.

V večernih urah, ko se je odpravljala spat, pa se ji je začelo vrteti. Bilo ji je slabo in zelo je bila potna. Vrtenje je bilo prisotno ves čas. Imela je nekoliko povišan pritisk, sicer ima nizkega, a še vedno v mejah normale (139). Če je zaprla oči, je bilo znosnejše, a se ji je še vseeno vrtelo. Nato je začela bruhati. Na urgenci so ji na daljavo predpisali tablete betaserc. Ko jo je vzela, je v roku 15 minut znova bruhala. Ob ponovnem klicu na urgenco, so na daljavo predpisali še svečke torecan. Po kakšnih dveh urah je zaspala. Zjutraj se je zbudila dobre volje. Oči je imela lahko odprte, a vrtoglavica in odsotnost sluha na desnem ušesu sta ostali.

Ob pogovoru z osebnim zdravnikom, ki sem ga klicala po opisanem dogodku, mi je povedal, da gre najverjetneje za Menierovo bolezen.

Ali lahko še kaj storimo, da ji pomagamo? Zaradi izrednih razmer je verjetno malo verjetno, da bi lahko hitro prišla do ustreznega specialista? Se da karkoli še storiti ali predpisati, da bi lahko povrnila sluh in zmanjšala vrtoglavice? Mama je sicer zdrava (v februarju je prebolela gripo. V času letošnjih šolskih počitnic (okrog 17.2.) je po prihodu iz gozda ugotovila, da je imela prisesanega klopa). Kot rečeno, je v tem tednu po več ur dnevno delala na vrtu in šlo je res za ponavljajoče gibe sklanjanja in dvigovanja glave – bi bilo možno, da se je v notranjosti ušesa kaj premaknilo in je problem tudi v tem?

Že vnaprej hvala za pomoč in nasvet.

Lep pozdrav,
Mateja

Spoštovani,

nenadno nastali izguba sluha in vrtoglavica z bruhanjem sta obe nuni stanji, ki tudi v času epidemije zahtevata nujni pregled pri zdravniku specialistu. Napotnico izda osebni zdravnik.

1. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali gre za možgansko kap ali predstopnjo kapi (prehodno – tranzitorno ishemično atako TIA), kar ugotavlja nevrolog na podlagi nevrološkega pregleda in skoraj vedno še slikovne diagnostike (CT glave), v nekaterih primerih MRI glave. Možganska kap neposredno ogroža življenje.

2. Pomembno je tudi izključiti meningitis (vnetje možganskih ovojnic), pri katerem so prisotni še glavobol, trd vrat, vročina. Manj verjetna je nevroborelioza (vendar ker omenjate klopa, bi lahko preverili protitelesa za borelijo v krvi).

3. Šele ko so izključene bolezni centralnega živčnega sistema, začnemo razmišljati o diagnozah v zvezi z okvaro notranjega ušesa. Te niso življenjsko nevarne, kot je kap. V tem primeru pomaga zdravilo betahistin, ki ga je vaša mama prejela. Redko sta prisotni hkrati obe okvari (sluh in ravnotežje).
Možni vzroki v notranjem ušesu pri primeru vaše mame so:

– motnja prekrvavitve v notranjem ušesu (spazem drobne arterije) – lahko zaradi dehidracije, sklanjanja
-okvara za radi virusne infekcije, tudi korona virusa ali herpes zoster virusa
– akutno bakterijsko vnetje srednjega ušesa s širjenjem toksinov ali celo bakterij v notranje uho (labirintitis) – bobnič je pri pregledu rdeč, napet, uho boli, lahko je vročina; v tem primeru sprejem v bolnišnico – prerežemo bobnič, pridobimo gnoj in bris srednjega ušesa, zdravimo z antibiotikom iV in kortikosteroidom PO
– Menierova bolezen – za diagnozo morata biti prisotna vsaj že 2 napada (z razmikom več dni/tednov / mesecev), napad traja nekaj ur do največ en dan, sluh se po napadu popravi; zdravimo lahko z aplikacijo korikosteroida v srednje uho (po prerezu bobniča), od koder prodira v notranje uho.
– vestibularni švanom – majhen tumor na ovojnici ravnotežnega živca, ki lahko s svojim pritiskom sproži takšne napade. Odkrije se z MRI s kontrastom.

Za povrnitev ravnotežja je potrebno izvajati vaje za ravnotežje večkrat na dan. S pomočjo vaj sčasoma (pri mladih šele po tednih, pri starih šele po mesecih) možgani preko prilagoditve nadomestijo izgubljeni del čutila in ravnotežje spet deluje. Na srečo pa se veliko okvar v 2 mesecih popolnoma popravi. Bolnik z nenadno okvaro ravnotežja ne sme opravljati del na višini, previden mora biti v slabi svetlobi, na mehki podlagi.