Spoštovani!

Srednja dvajseta, študent druge stopnje magistrskega študija. Zadnje čase imam neutemeljen strah pred nevrodegenerativnimi boleznimi (v družini in sorodstvu jih ni). Strah se občuti kot lahka trema npr. pred ustnim izpitom. Vendar si najdem odgovore (občutja podobna kot po opravljenem izpitu) in brez težav nadaljujem z zastavljenimi aktivnostnmi. Zanima me vaše mnenje o tem.

Lp

No, ni ravno neutemeljen strah – prezgoden je (pri 70-90. Letih te je upravičeno lahko strah, pri 25 malo manj).

Pomoje si doživel eno “travmo”, ki je še nisi predelal npr. Ti je en kolega zaupal kako hudo je z njegovim dedkom, ali pa si videl izraz obupa in strahu na kakem sinu/hčeri, ki svojo dementno mami pelje na sprehod ali obiskal starega starša v domu za ostarele in videl kaj te s to diagnozo čaka…

Strah pred nebogljenostjo sebe ali družinskega člana je zelo hud in opravičen – pomiri se, dvigni si samozavest s kakšnimi mantrami npr. Zmogel bom, vredu bo, ni tako hudo…

Ker drugega ne moreš nič – lahko malo zmanjšaš možnosti npr. Manj piješ, manj kadiš, manj stresa, več križank/sudokujev, več gibanja, bolj zdrava prehrana, ampak preventiva ni preprečitev – na 100.rojstni dan ne boš 25 letnik, če paničariš si boš samo preprečil lepe spomine in izkušnje, ki jih nikoli ne boš mogel nadoknaditi ter obžaloval do dejanske nevrodegenerativne bolezni.

Lep pozdrav

No, ni ravno neutemeljen strah – prezgoden je (pri 70-90. Letih te je upravičeno lahko strah, pri 25 malo manj).

Pomoje si doživel eno “travmo”, ki je še nisi predelal npr. Ti je en kolega zaupal kako hudo je z njegovim dedkom, ali pa si videl izraz obupa in strahu na kakem sinu/hčeri, ki svojo dementno mami pelje na sprehod ali obiskal starega starša v domu za ostarele in videl kaj te s to diagnozo čaka…

Strah pred nebogljenostjo sebe ali družinskega člana je zelo hud in opravičen – pomiri se, dvigni si samozavest s kakšnimi mantrami npr. Zmogel bom, vredu bo, ni tako hudo…

Ker drugega ne moreš nič – lahko malo zmanjšaš možnosti npr. Manj piješ, manj kadiš, manj stresa, več križank/sudokujev, več gibanja, bolj zdrava prehrana, ampak preventiva ni preprečitev – na 100.rojstni dan ne boš 25 letnik, če paničariš si boš samo preprečil lepe spomine in izkušnje, ki jih nikoli ne boš mogel nadoknaditi ter obžaloval do dejanske nevrodegenerativne bolezni.

Lep pozdrav
[/quote]

Hvala za odgovor.