Pozdravljeni.

Prosim vas za nasvet oziroma vaše mnenje. Imam 44 let in moje težave so se začele štiri mesece nazaj z vnetjem peronealnega živca na nogi (pareza stopala), zaradi česar sem imela hude bolečine. Nevrolog mi je predpisal zdravila Lyrika (2x na dan po 75mg). Ker je bila bolečina po treh tednih jemanja še vedno močna, mi je dnevno dozo povečal še za 75mg. Vzporedno z Lyriko (jemala sem jo vsega skupaj mesec in pol), sem teden dni jemala tudi Brufen Retard 1600mg dnevno pa mi nič od tega ni pomagalo. Zaradi jemanja omenjenih tablet dobim napad hiatalne kile, takoj preneham z jemanjem Brufena, Lyriko prekinem v treh dneh, bila sem pač primorana opustiti protibolečinska zdravila. Čez par dni se zjutraj zbudim z bolečinami in zategovanjem v vratu, v naslednjem tednu se mi doda bolečina še v prsnem delu hrbta, locirana bolj na desno stran. Istočasno se mi pojavi omotica, notranji drget oziroma vibriranje telesa, pekoč občutek v prsih, slabost, občutek stiskanja v sprednjem delu vratu, oteženo globoko dihanje, zatezanje v rokah in nogah ter mravljinčenje na različnih delih telesa. Vsi ti simptomi so bili prvi mesec prisotni nonstop. Bila sem dvakrat hospitalizirana in opravila kar nekaj preiskav, ki pa niso bile pokazatelj mojih težav. Danes bolečine v vratu in hrbtu še vedno vztrajajo in so nenehno prisotne, ostajajo tudi omotica, slabost in notranje vibracije v prsnem košu, ki pa se pojavljajo v različnih intervalih (npr. en teden so simptomi konstantno prisotni, potem izzvenijo za nekaj dni, se spet pojavijo in trajajo pet dni pa spet izginejo in to celo za dva tedna, se spet pojavijo za en teden…, skratka nepovezano in nepredvidljivo). Nevrolog je mnenja, da so vse te težave najverjetneje anksiozna reakcija, lahko sprožena z nenadno opustitvijo Lyrike ter posledica dolgotrajnih močnih bolečin v nogi, kar bi lahko povzročalo psihično stisko. In ker težave vztrajajo, mi je predpisal Cipralex. Ker smo vsi doma enotnega mnenja, da antidepresivov ne potrebujem, se za njihovo jemanje nisem odločila. Težave pa še kar vztrajajo in mi otežujejo kvaliteto življenja. Mislim, da je šlo pri vsem tem za splet okoliščin, saj sem drugače popolnoma zdrava oseba, ne kadim, ne pijem alkohola, sem zadovoljna s svojim življenjem, pozitivna oseba, obkrožena z družino, kjer se imamo neizmerno radi, zadovoljna s svojo službo. Naj omenim še to, da sem bila trikrat na akupunkturi, ki mi je kar precej olajšala bolečine v nogi, začela pa sem obiskovati tudi bioresonanco, kjer sem po četrti terapiji občutila, da se bolečine zmanjšujejo. Na žalost sem morala obe terapiji zaradi trenutnih epidemioloških razmer opustiti, a bom z njimi nadaljevala takoj, ko bo to mogoče. Pri prvem obisku bioresonančne terapije je aparat pri testiranju zaznal tkivni stres ter nevralgične bolečine. Prosim vas za vaše mnenje in ali je možno, da gre res za telesni stres oziroma neke vrste telesno anksioznost? Bi v tem primeru antidepresivi res pomagali? Sama nisem pristaš tablet, če to ni res nujno. Kaj mi vi svetujete?

Hvala in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

jaz tudi nisem pristaš tablet, če ni res nujno. Se pa zavedam, da ko nas tesnoba ovira v življenju in nam kvari kvaliteto življenja, obstajata le dva učinkovita načina zdravljenja, psihoterapija in zdravila. Ne akupunktura, še manj pa biorezonanca, nimata nobenih znanstveno potrjenih učinkov na tesnobo (v resnici na karkoli, ampak ok, sedaj se pogovarjamo o tesnobi). Res pa je, da nimata tudi nobenih škodljivih učinkov (razen za denarnico).
Torej, zdravila bi vam verjetno pomagala če je diagnoza res tesnoba (tega brez pregleda ne morem vedeti), če pa imate odpor do zdravil, lahko poskusite psihoterapijo (večina psihoterapevtov sedaj izvaja terapije po videoklicu).

Srečno in lep pozdrav,