Spoštovani,
že vnaprej se zahvaljujem vsem, ki se boste odločili prebrati celoten tekst, in mi podati kakšen nasvet.

Sem devetnajstletno dekle, nekoč kljub težavam polno veselja, ki pa že lep čas čuti, da ne bo zmoglo več.
O vsem bi lahko govorila v nedogled, pa da skrajšam, živim v družini ki šteje 5 članov, od tega ima mati hude težave z zasvojenostjo z alkoholom, oče pa zaradi svojega podjetja vse težave nosi domov in se tako znaša nad celotno družino – predvsem verbalno, včasih pa tudi fizično. Njegova impulzivnost mi ne da miru in me vedno spominja na vse že doživeto – kot je npr. v lanskem letu zlomljen palec na roki, ker nisem jedla kosila doma, temveč zunaj.
Trenutna situacija z virusom je vse še precej poglobila, saj smo skupaj praktično cele dneve, zatočišči tako mene kot mojih sorojencev pa sta bili šola in faks.
Ker so mi sedaj prepovedani vsi izhodi iz hiše pa ne vem kaj storiti. Imam leto starejšega fanta, ki ga zaradi vseh težav doma nikoli nisem uspela predstaviti, kljub temu da sva skupaj že dobro leto. Trenutno se zaradi prepovedi hoje ven ne vidiva, zgleda se še dolgo ne bova, kar pa uničuje tako mene kot njega in najino zvezo. Do sedaj sva si stala ob strani, si brezpogojno pomagala, ampak težave ki jih imam podirajo tudi njega. Celotna situacija ga žalosti, strah ga je zame, rad bi pomagal, a se čuti nemočnega. Kar me boli najbolj, je to, da mu nisem zmožna dati mesta, ki si ga zasluži in se bojim, da najina ljubezen ne bo zdržala vsega tega, saj si res zasluži najboljše, nočem pa ga še naprej na tak način uničevati. Že dobre pol leta iščem službo, z namenom osamosvojitve, z namenom najema stanovanja, da bova končno lahko za spremembo tudi pri meni “doma”, a je težje kot sem kdaj mislila da bo. predlog je bil da se preselim h njegovi družini, kar pa vem da ni rešitev, nikoli nisem bila egoist, zato ne mislim uničevati njihove zasebnosti.
Za konec kot v samem uvodu prosim za nasvet osebe, ki se je kdaj znašla v podobni situaciji, ali pa bi mi samo želela pomagati glede tega kaj narediti doma/kaj narediti glede zveze, da bo vsaj malenkost lažje za oba.
Hvala!

Spoštovana,

Hvala za temo, ki si jo odprla in je v tem času zelo aktualna. Zaradi trenutne izredne situacije, ko se priporoča, da smo doma in s tem preprečujemo hitro širjenje okužbe, se je mnogo ljudi znašlo skupaj doma, čeprav jim je težko živeti skupaj in so vedno imeli možnost, da se umaknejo, sedaj pa te možnosti ni in na obzorju tudi se ni videti, da bi bilo v kratkem konec teh razmer. Žal mi je, ker vem, da je to stiska. Zagotovo pa nisi edina, ki se je na tak način našla ujeta v okoliščinah, ki so težke. In zagotovo bo tudi to minilo.
Splošno se v tem času poskušamo posvetiti vsemu tistemu kar nas polni in sprošča. Kolikor ostane časa poleg šole na daljavo. Zaenkrat še tudi niso prepovedani sprehodi v naravo, seveda čimmanj obljudeno naravo in bolj sami zase.
Zagotovo je ta čas težak za mnoge in tudi preizkušnja odnosov in sebe. Mogoče je dobro, da spoštujemo vse varovalne in varnostne ukrepe, hkrati pa se odmaknemo od pretiranega sledenja informacijam in predvsem od panike.
Želim si, da kdo pove še kaj iz svoje izkušnje.
Vse dobro in napiši še kaj,
Lp, Bernarda

Kat1 je napisala,

[[[ Ker so mi sedaj prepovedani vsi izhodi iz hiše pa ne vem kaj storiti. ]]]

Kar pomeni, da če bi šla ven na sprehod, bi (v primeru ” slabega dne “):

[[[ Njegova impulzivnost mi ne da miru in me vedno spominja na vse že doživeto – kot je npr. v lanskem letu zlomljen palec na roki, ker nisem jedla kosila doma, temveč zunaj. ]]]

In ker je za podjetnike težko in za njenega očeta izgovor, bo lahko še kakšen zob manj če gre na sprehod.

[[[ od tega ima mati hude težave z zasvojenostjo z alkoholom, oče pa zaradi svojega podjetja vse težave nosi domov in se tako znaša nad celotno družino ]]]

Če bi TI zaradi slabe ocene metala krožnike ob tla (ne lomila palce), se nihče ne bi jokal “impulzivnost”, “revica je pod stresom”, “sigurno si neki izzival” – menim, da veš kaj bi se zgodilo.

Fanta kar lepo skrivaj (pred starši in njihovimi ovaduhov) – ker te bosta s to palico pretepala do onemoglosti, s sorojenci se skupaj držite in družine v isti sobi – starša pa pustita piti in noreti stran od sebe.

Če so brati in sestre podobnih let – najemnine so zelo nedostopne, bodite cimri, ker sama si boš zelo težko privoščila, razen če greš v študentski dom.

Veliko sreče in varnosti, ker nimaš in nikoli nisi imela vpliva na njegov “slab dan”. Samo na dosegu si bila.