Najprej naj povem par stvari na splošno o sebi, ki bi lahko bile relevantne.

Sem dijak 4. letnika splošne gimnazije, star sem 18 let. 10 let se že ukvarjam z borilnimi veščinami (2x – 5x tedensko, sepravi zelo športno aktiven), katere nebe zamenjal za nič, saj sem v njih zelo uspešen in me treniranje nadvse veseli. Rad se lotim kakšnih miselnih nalog (pri katerih me učasih ovira pomankljivo znanje matematike, fizike ipd – več o tem kasneje), bodi si povsem teoretičnih, bodi si praktičnih za vsakdanje življenje. Velikokrat rad ostanem pozno pokonci, ker takrat največ naredim, zaradi česar tudi rahlo trpi moj spanec (6h na noč med tednom, čez vikende podaljšam, ker ni potrebno vstati). Načeloma sem komunikativen, če delo zahteva komunikacijo z neznanimi ljudmi (tj. s strankami) nimam nekih težav, se pa v privatnem življenju počutim rahlo nelagodno, če se znajdem med ljudmi ali v situacijah, ki mi niso znani/znane. Okoli leto, leto in pol, do konca poletja 2019 sem imel težave z anksioznostjo, zvečer nisem mogel zaspati – od 1do 3h sem ležal v postelji in gledal v zrak, med tem ko sem si predstavljal scenarije, katere nisem hotel videti. Od promethin nesreč, pa do pričevanja umorov in vse umes. Same nezaželjene misli, ki mi pa na srečo nikoli niso povzročale nočnih mor, samomorilskih misli ipd. Težave z anksioznostjo (prisotna večino časa – tisto stiskanje v trebuhu) in nespečnostjo se mi niso zdele popolnoma nič posebnega, dokler jih enkrat nisem omenil kolegu, ki me je prepričeval, da to ni normalno. Naj poudarim, da nikoli nisem imel samomorilskih in samopoškodovalnih nagnjen, sem pa med drugim zaradi teh problemov redno začel kaditi marihuano (2x – 5x na teden, odvisno), kar sem tudi opustil. Svojih problemov nisem s tem rešil, sem jih pa lajšal. Predvsem mi je pomagalo z nespečnostjo.

Zdaj pa o mojem glavnem problemu, za katerega bi tudi prosil za nasvet.

Imam blazne probleme s koncentracijo, ki so razvidni predvsem pri učenju. V osnovni šoli se nisem učil popolnoma nič, pripravljal sem se samo na seminarske naloge, govorne nastope (sepravi stvari, ki jih nismo obdelali pri pouku) in sem zdeloval s prav dobrim uspehom, dodelili so mi tudi status nadarjenega (če to sploh kaj pomeni). S prihodom v srednjo šolo pa so se začele težave, usčni uspeh je padel. Prvi in drugi letnik se nisem preveč sekiral, svoje ocene sem pripisal svojim slabim učnim navadam in verjel, da se bom slej kot prej ujel in popravil. Temu ni bilo tako. V tretjem letniku sem začel opažati (“sem se začel zavedati” je mogoče bolj ustrezen izraz), da imam probleme s koncentracijo. Branje knjig je zame praktično nemogoče. Ko preberem 3. stavek ne vem več, o čem je govoril prvi. Če se mi uspe prebiti skozi cel odstavek, brez da bi ga moral znova prebrati je to skoraj da čudež. Isto velja za učno snov. Če se ne učim iz gradiva, ki je urejeno po sistemu alinej, sem lahko vesel, če test pišem 2. V zadnjih mesecih opažam tudi, da mi koncentracija pojenja na treningih. Za stvar, ki mi pomeni največ v življenju, se nisem sposoben skoncentrirati toliko, da bi trenerja lahko poslušal 3min in vedel, kaj delamo. Mislim, da to ni problem “selektivne koncentracije” ali česarkoli podobnega.

Moje učne navade so zaradi problemov s koncentracijo porazne. Edini način, da lahko “normalno” funkcioniram za pisalno mizo je s kavo. Veliko kave. “Trezen” se ne morem učiti. Zamoti me vsaka stvar, če sem v prazni sobi me bo pa stena zmotila. Ker se telo na kofein navadi, se z njim ne morem učiti vsak dan, ker bi po tednu ali dveh izgubil učinek. Kaj to pomeni? Učim se zadnji dan (včasih dva ali tri) pred testom in sicer z velikimi dozami kofeina, razporejenimi skozi čas učenja. Da razjasnim kaj so velike doze zame (za laike, povprečna kava ima cca. 50mg kofeina, varna doza za povprečnega zdravega odraslega je 400mg na dan). Ko se učim, zaužijem kofein s kavo, energijskimi napitki ali pa kapsulami/tabletami (športni dodatki) in sicer vsega skupaj med 300 in 700mg v obdobju 8-10h učenja. Po navadi spijem vsaj eno kavo pred testom, da kontriram simptome odvajanja – toliko, da odpišem test, po tem se kofeina izogibam še vsaj 2 dni, če ne več. Zaradi nerednega učenja trpijo moje znanje in ocene, zato sem se odločil poiskati rešitev oz. boljši način spoprijemanja s težavo.

Zadeve sem se lotil, tako kot sem mislil, da bo najbolje.

Najprej sem zašel na internet. Iskal sem rešitve, za katere ne bi potreboval strokovne pomoči ali zdravil – samo metoda samopomoči. Meditacija. različne tehnike učenja, silil sem se z branjem, pazil na spanje, pa še marsikaj drugega. Nič ni pomagalo, oz. je problem ostajal še zmeraj tako velik, da izboljšanja ni bilo opaziti (če si 10m pod vodo ne moreš dihati, pa tudi če se za 2m premakneš proti zraku).

Ko sem samopomoč prečrtal, sem začel razmišljati o obisku osebne zdravnice. Ker sem človek, ki brez vsaj delno utemeljenega suma ne mara hoditi v ambulante, sem se ponovno obrnil na internet. Hotel sem tudi poznati klinični pristop, da bi lahko z zdravnico podebatiral oz. vsaj vedel o čem govori, kaj priporoča ipd. Med svojo raziskavo sem naletel tudi na nootropike in “smart drugs”. Bolj so me mikali nootropiki v obliki prehranskih dodatkov, ki na dolgi rok izboljšajo situacijo,v primerjavi z zadevami, ki jih vzameš, delajo npr. 10 h in to je to. Nootropike sem si hotel naročiti, vendar nimam 60€ + za eksperimetiranje s tabletami, ki obljubljajo izboljšanje na dolgi rok. Zadevo sem tako odložil, napotil sem se k osebni zdravnici (spomladi ali poleti 2019 – takrat sem imel še simptome iz prvega odstavka). Povedal sem ji, da imam težave z nespečnostjo, anksioznostjo, koncentracijo. Odgovorila mi je, da sem po njenem mnenju tak že od nekdaj, vendar me je to začelo motiti šele zdaj ko odraščam, da se ji pa tudi zdi da sem se s tem naučil živeti. Rekla je, da se ji razni testi in specialisti ne zdijo potrebni (mislim da je rekla za psihologa, nisem pa prepričan), Z njo sem se strinjal, ker sem razmišljal o poklicni poti, na kateri bi me kakršnakoli zdravstvena težava ovirala – zabeleženje v kartoteko itd. Bil sem vesel, da misli, da težava ni tako huda, da bi bilo potrebno posredovati.

Zadnja dva meseca pa me je zadeva res začela motiti. Pred kratkim sem prišel do modafinila, ki sem ga poizkusil le enkrat, vendar je že takrat zame naredil čudež – brez problema sem lahko bral knjige, katerih sem se prej na kilometre izogibal.

Zanima me sledeče:
[list]
Kakšno pot bi mi priporočili pri iskanju rešitve? Testi, psiholog, psihiater, itd.?
[/list][list]
Kakšno diagnozo bi mi postavili iz danih informacij, oz. v kateri koš spada zadeva?
[/list][list]
Bi mi priporočili kakšno branje, bodi si akademske članke, bodi si poljudnoznanstvene članke (v slovenščini ali angleščini) na to temo?
[/list][list]
Ali obstaja kakšen dodatek/zdravilo pri nas, ki se ga dobi v lekarni brez recepta?
[/list][list]
Na kakšen način se zadeve lotite pri nas? Katera zdravila se uporablja, če so potrebna?
[/list]

Lepo prosim vse laike, ki boste poskušali priporočiti tako ali drugačno rešitev, ki ne vključuje medicine… Poizkusil sem praktično vse kar je internet ponudil, vložil sem nešteto ur v iskanje rešitev in raziskovanje nootropikov. Sprotno učenje in trda volja pač ne pomagata, če mi ju mislite priporočiti. Volje imam več kot dovolj, kar se pa tiče sprotnega učenja – če moraš peš do trgovine hoditi 2h zagotovo ne boš šel samo po sladkor in kavo. Počakal boš, da se ti nabere več stvari, da se ti splača namatrati s hojo. Glede spanja in kofeina vem res ogromno, tako da prosim, ne govorite mi kaj delam sebi in svojemu zdravju s tem početjem – dobro vem. Če bi poznal boljši način ne bi počel tega – zato pa zdaj pišem tu, da ga najdem.

Nočem izpasti nesramno, vendar imam po skoraj 2 letih dovolj poslušanja kolegov in ostalih, ki mi govorijo, da problem leži v moji lenobi, v nesprotnem učenju, v nezainteresiranosti, v tem, da mi za šolo dol visi in da samo iščem pozornost. Rad bi našel rešitev, da se znebim tega prekletstva, da se lahko neham ukvarjati s tem, kdaj in koliko kave bom spil, da ja dobim maksimalen efekt, brez da mi od bolečin raztrga želodec.

V naprej bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki boste odgovarjali na ta obsežen članek in mi pomagali pri iskanju moje rešitve.

Hvala in lep pozdarv

Pozdravljeni,

najprej je treba razumeti kaj je razlog za težave ki jih navajate, preveriti ali so te težave tudi objektivne, ali jih morda vi doživljate hujše kot so. Torej, potrebno je izpeljati en psihodiagnostični postopek ki vključuje pregled psihiatra in klinično psihološko testiranje. Zloraba razločnih substanc ni dobra pot, ampak to verjetno že veste, za vsak slučaj, če ne bi vedel, svetujem vam popolno abstinenco od vseh psihoaktivnih substanc.
Ko bo jasno, kaj je sploh vaša težava, bo tudi bolj jasno kako si lahko pomagate, velikokrat zdravila niso potrebna in si lahko pomagamo tudi s spremembo vedenjskih in čustvenih vzorcev s pomočjo strokovnjaka. Dosedaj ste se vsaj nekaj dobro naučil, “naredi sam” sistem ni učinkovit, za vaše težave obstajajo strokovnjaki ki so z nekim dobrim razlogom študirali vrsto let.

Lep pozdrav in ostanite zdrav!