Partner daje prednost kolegom v gostilni
S partnerjem sva v zvezi dobri dve leti. Pred zvezo z mano je bil partner ves čas samski, jaz pa sem imela bolj dolgotrajne zveze. Oba sva stara skoraj 40 let. Načeloma se zelo dobro razumeva in živiva skupaj.
Težava je v tem, da je bil on prej navajen ves čas preživljati bodisi s kolegi ali pa se je ukvarjal z različnimi hobiji vsak dan v tednu.
Moja težava pa je v tem, da prihajam iz precej alkoholične družine, vendar imam za sabo, kar nekaj let terapije, me je pa vseeno očetovo popivanje logično precej zazanamovalo.
Tako mi je precej težko shajati s partnerjevimi odhodi, predvsem ker se mu zdi normalno in logično, da grejo po hobiju še na dva piva, pogosto pride domov okoli polnoči in gre poleg tega še vsaj en večer na vikend (petek ali soboto) na dva do tri pive s kolegi. Seveda je bilo teh odhodov še več, dokler se nisva več čas prepirala o tem. Tako, da je zmanjšal na to količino, da gre dvakrat na teden (enkrat po hobiju in enkrat kar tako).
Velikokrat me je tudi poskušal prepričati, da naj grem zraven vsepovsod, pa mi je misel na to, da bi zvečer sedela po gostilnah v resnici grozna, sem večkrat sedela v gostilni kot otrok. Poleg tega imam občutek, da me njegova družba ne razume in me obsoja, ker ga po njihovem stalno omejujem. Najbrž pa ni zanemarljiv podatek, da jih je nekaj samskih v njegovi družbi, ostali pa so brez otrok pri teh letih.
Pa tudi stalno siljenje it nekam z nekimi ljudmi, mi je precej neznosno, pa nisem nedružabna, samo precej zamere se mi je nakopičilo ob tem, da partner daje takšno težo drugim ljudem. Pri tem mojih želj in potreb ne sliši in ne razume. Predvsem ni nobene empatije do tega, da je moj odnos do alkohola in ponočevanja takašen kot je. Zdi pa se mi, da tudi, če ne bi imela teh težav, mi vseeno ne bi bilo prav, da bi partner vsak teden hodil po pijačah.
Ob njemu se mi prebujajo vsi spomini na otrštvo iz tedna v teden enako in na trenutke se mi zdi, da se mi bo zmešalo. Očeta ni bilo, čakali smo ga in potem je prišel alkoholiziran in zdaj se seveda dogaja podobno, partnerja čakam in domov pride teden za tednom smrdeč po alkoholu. Ves čas se tudi nekaj menim z drugimi ljudmi, da se zaposlim te večere, ko on odide in tudi to mi je že precej tečno. Veliko tudi potujeva in v tem času on spije nekaj pivov na dan (med dva in štiri) in meni se meša zraven. Kadar mu kaj rečem, se razjezi in noče razumeti, da je meni nemogoče s tem shajati. Jasno sva se že 100x o vsem pogovorila, ampak on ni pripravljen več popustiti, kar razumem, ampak jaz pa še vedno tudi s tem ne morem shajati.
Želim si družino, on pa pravi, da si jo tudi želi, vendar ne bi rad zgolj plačeval za otroka, medtem ko ga bom jaz postavila pred vrata. Otrok, starševstvo je moja precej velika želja. Ampak me je groza, da bi otrok doživljal podobno kot sem doživljala sama, čeprav seveda ne morem reči, da je on alkoholik.
Prejšnji vikend (ko je bilo valentinovo), je partner odšel s kolegi smučat in ko je prišel nazaj sva se precej skregala, oziroma omenil je, da je prijateljeva punca rekla, da ona svojega partnerja ne bi pustila it na valentinovo, kako to, da sem jaz svojega.. Na to sem pripomnila, da itak moje mnenje ni upoštevano in da me niti ni vprašal zanj. Poleg tega sem dodala še, da najbrž si čez dan vzet 5 minut časa, da pokličeš partnerja, ne bi smel biti problem, ker me je en dan poklical zvečer, ko sem že spala. V tistem je imel partner jezni izbruh, odvihral je in zdaj je od njega tišina že nekaj dni.
Kaj vi mislite o tem? Kakšen konstruktiven zapis? Prosim ne pisat, kakšnih nespoštljivih sestavkov, ki jih včasih berem tu gor…hvala.
Sočustvujem z vami. Nekako se lahko poistovetim z vami, ker imam tudi sama v družini človeka, ki je alkoholik. Alkohol ubija duha in ustvarja veliko škodo.
Na prvo žogo bi vam svetovala, da oditite, če vas partner niti ne želi upoštevati. Vprašanje je, če bo kasneje zmožen razviti večje spoštovanje do vas in vaših občutenj, če ga že sedaj ne pokaže. Sama najbolj veste kaj cenite na njem in zakaj ste se zaljubili vanj. Iskreno pretehtajte ali boste srečna v takšnem odnosu? Kaj bi morda lahko skupaj sklenila in doprinesla k boljši kvaliteti odnosa? Če se seveda lahko pogovarjata na iskreni in malo bolj poglobljeni ravni.
Če menite, da ni izhoda si naredite uslugo, da vam ne bo čez leta žal. Držim pesti v vaše najvišje dobro.
Zdravo,
Menim, da je problem v obema – ker to, da gre po npr. Košarki na pir, ali pa kakega zvrne med gledanjem nogometne tekme je zelo normalno, hkrati pa če se nenehno valja po pivnicah pri 40 je nekaj hudo narobe. Lahko ti svetujem samo svoje: da zdržiš in popustiš ali pa daš ultimat in odideš.
Kar se pa tiče otroka in družine – malo se ti mudi pri 40! Če ga noče oziroma ni dovolj resen s teboj – biti mati samohranilka je težko, ampak ni neizvedljivo. Jaz obsojam kukavice in tiste, ki z otrokom skušajo zakon krpati, nikoli pa tistih, ki ga želijo za vsako ceno.
Glede na vse napisano, se vam bolj kot ne ponavljajo vzorci iz rane mladosti. Tu je predvsem vaša naloga, da te vzorce ozavestite, odpustite svojemu očetu, partnerju pa jasno on glasno povejte, da se takšnih igric ne boste šli. Ko boste dovolj odločni se bo ali partner spremenil ali pa odšel. Od vas pa je odvisno, ali si to želite ali ne. In temu, kar vi pravite, da pohajkuje parkrat na teden in spije toliko alkohola kot ga, da ni alkoholik, moram oporekati. Očitno mu vse ostalo veliko več pomeni, kot pa vi in vaše mnenje. Torej, kaj boste naredili. Boste pustili, da vam alkohol še naprej kroji vaše življenje in s tem vzbuja nezadovoljstvo, ali se boste z ljubeznijo končno enkrat postavili zase, postavili meje in temu naredili konec. Ljudi ne morete rešiti, če sami tega nočejo in si niso sposobni priznati resnice. Želim vam vse najlepše 😊
Lp. Rekla bi vam rada, da bo bolje, ampak ne bo. Nihče od vaju ne popusti niti za milimeter. Jaz bi na vašem mestu enkrat n a teden šla zraven, enkrat pa naj gre sam. Kompromis je je pomemben dejavnik vsake zveze. Kar se pa piva tiče, pa ne boste zmagala. Moški pijejo pivo in če se ga ne napije kot krava, res ni nič zelo narobe. Če tega ne prenesete, potem zamenjajte moskega. Najdite abstinenta. Druge ni.
Težko bo, ” starega bika”boš težko spremenila. Te čist razumem, ko podoživljaš s strahom občutke iz otroštva. Bojim se, da ti bi takšen ko bi imela otroka še bolj bežal od doma. Boš videla če mu bolj družinskih praznkih več pomeni biti s prijatelji, ko mu ti predlagaš nek izlet npr za vaju boš potem vedela koliko mu pomeniš ti. Tudi za naprej.
Spoštovani,
v sodelovanju med MON in moderatorji je prišlo do organizacijske zmede, zato šele zdaj odgovarjam na vaše vprašanje in objavljam odgovore ostalih bralcev foruma.
Drugi bralci foruma so vam že dali dobre odgovore. Moj vtis iz vašega zapisa je, da bistvo vašega problema ni partnerjevo vedenje, ampak vaše izkušnje iz otroštva. Po eni strani pravite: »Pri tem mojih želj in potreb ne sliši in ne razume. Predvsem ni nobene empatije do tega, da je moj odnos do alkohola in ponočevanja takašen kot je.« po drugi pa: »da je zmanjšal na to količino, da gre dvakrat na teden« Videti je, da kot boleče ne doživljate samo partnerjevega pitja piva, ampak tudi to, da gre z drugimi ljudmi ven. Naslov teme ste dali: »Partner daje prednost kolegom v gostilni«. Iz tega naslova in vašega zapisa sklepam, da to, da gre partner 2x na teden ven s prijatelji doživljate zelo globoko. Da se takrat počutite nepomembni, to doživite kot, da so drugi pomembnejši od vas. Mogoče ste tudi to, da ni poklical čez dan, doživeli kot sporočilo, da niste pomembni. Razmišljam ali potem te globoke občutke strahu, žalosti, sramu zakrijete v jezo in si tako poskušate izboriti tisto, česar vaši starši niso znali nuditi v otroštvu. Brezpogojno ljubezen in stabilen občutek sprejetosti ter varnosti. To bi potem pojasnilo pogoste prepire. Mislim, da lahko razumem vaša čustva. Moj konstruktiven predlog bi bil, da nadaljujete s kvalitetno psihoterapijo in okrepite svoje odrasle vire. Da okrepite občutek lastne vrednosti, neodvisnosti. Pa tudi varnosti, da boste lahko čutili in pokazali avtentična čustva, ne maskirana v jezo.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Pri meni je blo isto… Alkohol, kolegi dan na dan…. Mejilo je ze na zasvojenost, pa saj lahko recem da je ze bil tam…. Dokler mi ni po domace povedano dopi….zdilo in sem spakirala in sla… Na njegovo zeljo sva se se 1x dobila in pogovorila in je bil moj pogoj alkohol ali jaz…. Nehal je pit in tud veza je mnogo boljsa kot leta prej…. Ce mu je do tebe ti bo prisluhnil in se prilagodil… Ne recem da ne sme imeti prijateljev ampak vse ima svoje meje… Se huje je ce so prijatelji samski, takrat je on mevza, copata, ti pa zmaj…. Pogovor in to je to, sama veste kake vzorce ste potegnili iz druzine, ob tem se ne pocutite dobro in tu je zdaj ta preizkusnja ali boste nekaj spremenili ali pa trpeli v taksni vezi…
Sem bila v vezi z takšnim moškim 8 let. Po osmih letih sem spoznala da so tudi nekateri samski moški ki ne rabijo vsak dan gostilne, ne rabijo piva ob gledanju tekme, tudi če gre z kolegi na pijačo ne pije vedno alkohola,… Z njim sem srečna in imam dve čudoviti deklici, zato pravim ne se vdati v usodo, če vam ni všeč njegov način življenja pojdite stran. Nikoli ne boste srečni, ampak boste vedno št. 2(takoj za alkoholom).
Alkohol, marihuana, koka, tabletke in vsi drugi opiati so na svetu z namenom.
Eni pijejo, drugi se zadevajo z razlicnimi sredstvi, ker v tem svetu enostavno ne mores funkcionirati, ce se clovek ne sprosti s pomagali.
Ponavadi prav razne “device” imate neke probleme, same ste pa ali priktiti drogerasi, alkoholiki ali drugi zasvojenci!
Ce vseh teh srrdstev za umirjanje mnozic ne bi bilo, bi na svetu ze bilo veliko vec vonj, tako da ne biti bolj papeski od papeza!
ddr. psih. Pevt Tera
Kar lepo kot je gor rekla, ali ti ali alkohol. Prevec popustljiva druzba smo kar se alkohola tice in ne ni normalno, da se po vsakem sportanju ali cemerkoli spije pivo in to veckrat na teden – to je ze neka odvisnost. Ki pa si ji v nasi ljubi dezeli noben ne prizna, dokler ni ze skoraj prepozno – pa se najbolj bizarno je to, da so bolj obsojani tisti, ki si tezavo priznajo in resujejo, kot pa tisti, ki so pac alkoholiki.
Pa kaj to same zenske odgovarjajo?
Zaradi tega, ker je tvoj oce alkoholik, nebi smel imet tvoj moz hobijev in it 2x na teden na pivo??
Problem je v tebi in tvoji glavi in ne v mozu, kateri gre 2x na teden na pivo.
Sprejmi to, ali pa ga zapusti, ker ni potrebno zaradi tvojega oceta in tebe unicit zivljenje se enem cist normalnem moskem!
Če gre dvakrat na teden s prijatelji na pivo potem takem pomeni da je petkrat na teden s tabo doma. In če res ima samo dva tri piva potem res ne vidim nobenega problema, problem bi bil če bi bil pijan vsakič ko gre. Vsi rabimo malo sprostitev izven družinskega kroga in dela drugače se hitro prepiri začno. Če nekdo rad pivo spije se ne pomeni da je alkoholik, jaz ga rad spijem enega skoraj vsak dan zvečer, je pa že dvajset let je od tega ko sem nazadnje bil pijan. Kompromis mora bit na obeh straneh če pa tega ne moreš sprejeti ja ba bolje da greš naprej.
Sunny,
sočustvujem. Tudi moj oče je pil. Tako pil, da je 3 x pristal za več mesecev v komi, nazadnje je bil klinično mrtev, ko je bila mama v 8. mesecu nosečnosti z mojo sestro. Težko je bilo. Zasovražila sem ga. Njega in alkohol in tiste, ki si izberejo alkoholizem za svojo odvisnost. Ker mi je to uničilo družino.
Kaj mi je življenje prineslo za partnerja? Kopijo očeta. Bil je sicer ljubeč, priden skrben, delaven, prijazen, dobrodelen, dobrosrčen, družinski človek, ki bi vse naredil za svoje prijatelje in družino, ampak “taka se še ni rodila, ki bi njemu špricer bek jemala”. Pri 22ih je bil že permanentno rdeč v obraz, pa tega nisem opazila. Pijanski kolegi so bili vedno na prvem mestu. Ko se dela, se tudi pije in dela se vedno. Pilo se je na rojstnih dnevih. Na porokah. Na krstih. Ob vikendih. Na pogrebih. Celo poletje na piknikih, cel veseli december in cel pustni februar. Na rojstnih dnevih otrok. Otroke je sanjal z mano, ampak pil bi še vedno. Še na najine dopuste si je povabil razloge za pijančevanje. Poročil bi se, da bo še en razlog za pitje fantovščina in da bo poroka pijanski karneval.
Eno nedeljo sem mu po celem tednu razlogov za pitje predlagala sok za spremembo. Znorel je. Da bo pil kolikor mu bo pasalo in jaz nimam pri tem nobene besede. Da si želi žensko, ki mu bo špricer z nasmehom nalila in ker se bo on zaradi tega tako ljubljeno počutil, bo tudi manj spil. Ker sem jaz tako grozna, da pije zato, ker je živčen. Da se počuti tako utesnjeno, da tako ne more živeti, da bi moral ves čas paziti na to, koliko spije. Da sem jaz čudna, prezahtevna, da imam alergijo, da on svojih spodrsljajev ne more kontrolirati, da ne ve, kdaj se mu bo pilo in kdaj ne. Da če sreča kolege, bo spil 2 x toliko, kolikor kolegov tisti dan sreča, ker vsak da za eno rundo. In ne more predvideti, koliko kolegov bo kateri dan srečal, zato mi tudi ne more napovedati svojih pijanskih izgredov.
Vedel je za vse moje travme. Ampak njemu je to tako fajn. Tako velik del njegove biti in kulture in jaza. In ker mu je tako fajn, se ne bo spreminjal, ker to ne bi bil več on in tako ne more živeti, da bo ves čas pod pritiskom.
Šla sem, Sunny. Ker življenju ne bom dovolila, da mi alkohol že drugič uniči družino. Zaslužiš si boljše, Sunny. Tudi če to pomeni biti samski. Ljubezen nas mora podpreti, nas delati srečnejše, boljše, ne pa da nas sili podoživljati najhujše rane. Če se imaš vsaj malo rada, Sunny, veš kaj moraš storiti.
Vso srečo.
Zdravo.
Glede na to, kar ste opisali je problem tudi v vas in z nerazčiščenim odnosom z vašim očetom. Če res spije 2 ali 4 pive na dopustu in se druži s prijatelji 2x na teden, jaz ne vidim problema. Če med tem ko pije seveda ne vpliva na njegovo psihofizično sposobnost. Priporočam vam psihiatra, da razčistite vaš odnos z očetom. Zapomnite si da vaš partner ni vaš oče. In še nekaj si zapomnite, ker predvidevam da boste dobili veliko komentarjev od samskih žensk. Te ženske so v tekmovanju z vami za iste oz. Istega moškega, ki ga že imate. In ni nujno da vam želijo dobro. Razsodite sama. Lp