Mora se izpovedati in med drugimi tudi predstaviti še en primer, o katerem je gotovo bilo že kaj napisanega:
Zaradi zelo slabe izkušnje sem bil dolgo sam. Dobrih 10 let je preteklo, ko sem se opogumil in šel v zvezo. Mnogo skupnih interesov in ljubezni naju je izpopolnjevalo. Prav vesel sem bil ko je na začetku vztrajala, da noče otrok in jaz sem se zelo strinjal s tem. Namreč že imam otroka in nočem še enega. No po nekem času pa je začela govoriti o otroku in me prepričevati, prositi. K temu moledovanju je pomagala njena familija. Nisem popuščal in pazil. Čeprav imam z kondomi težave (malo alergije in vsi so mi premajhni) sem s to zaščito vztrajal. Tako močno me je prosjačila in igrala na noto kondomov, češ daj uživaj brez… Podlegel sem ji in zanosila je. Kako so vsi bili veseli, kako pa se jaz počutim, pa več nikomur ni bilo pomembno. Otrok se je rodil, sprejel sem novo dolžnost in odgovornost. Ker delam v gospodarstvo, kjer delavske pravice so kršene po spisku, sem bil namesto očetovskega dopusta dati lasten dopust. Že prej pa sem delal še v drugi službi. Dopoldnevi v službi, popoldnevi z otrokom, vikendi spet v službi. Vmes se prvič zalotim z občutkom utesnjenosti in zdravje mi peša. Mali ji potožim in takoj mi zabrusi, češ saj ti ni treba tako delat… Kako da ne, ko pa vse stane in zaradi otroka, ki mi ga je vsilila moram urediti dom. Začel sem se zapirati vase in v sebi jambrati ter jokati. Pred dnevi pa me obtoži da jo varam, ker me ni veliko doma. Bolj ko ji pravim kje sem in kaj delam manj mi verjame. Začenjale so se z grožnjami po visoki preživnini in odvzemom dela premoženja ali izplačilu. Nisva se poročila, le naslov ima pri meni. Nič ni vložila v obnovo. Sedaj pa sem po krivem obtožen in bom še kaznovan. Nekako čutim, da je otrok tudi neka kazen. Vse kaže da bom ob vse zato ker sem pošten delaven in skrben. Nihče mi ne stoji ob strani, le njo podpirajo, ker ima otroka. Mene pa vsi povprek obtožujejo, ker nisem bil zaščiten. Še celo ona me to pod nos vrže. Pustil sem drugo službo. Da ne bom spet česa obtožen sem doma. Kar pozna se da komaj čez mesec prilezem, sedaj pa mi bo še avto odpovedal… Obupan postajam, zvezane roke imam. Nimam obrambe: okolica je na njeni strani, država je na njeni strani. Jaz pa za vse kriv….

Spoštovani,

žal mi je, da se čutite žrtev okoliščin in svoje partnerke, še posebej pa mi je hudo, ko napišete, da je otrok za vas kazen. Otrok ni nič kriv in nič dolžan, zanj ste dolžni poskrbeti, pa ne samo v materialnem smislu. Ostali boste njegov oče ne glede na to kako se bo zgodba s partnerko zaključila. On je otrok, vi pa ste odrasli. V resnici ste imeli vedno izbiro in imate jo tudi sedaj.
Glede na nastalo situacijo vam vsekakor predlagam pomoč strokovnjaka- lahko se pogovorite s partnerko in se odločita za partnersko svetovanje, če sta oba za to. V večjih krajih po Sloveniji so Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, kjer zagotovo lahko poiščete pomoč:
https://www.scoms-lj.si/
http://www.svet-center-mb.si/
https://www.svet-center-kp.si/
Obrnete se lahko tudi na psihologa ali psihoterapevta- mnogi so dostopni za plačilo, nekateri pa preko napotnice in torej zdravstvenega zavarovanja. Malo pobrskajte po spletu, ne vem namreč kje v Sloveniji se nahajate in pomoč boste verjetno iskali v lokalnem okolju.
Vsekakor je prav, da poiščete pomoč in rešite stvari, ki se rešiti dajo v največjo dobrobit vseh vpletenih- v prvi vrsti v dobro otroka.

Želim vam vse dobro, vesela bom, če se še javite,
pozdrav,
Bernarda

Hvala za odgovor Bernarda,

Otroka imam neizmerno rad ni straha, da nebi opravil svoje očetovske dolžnosti.
Žal pa sem iz vašega odgovora, med vrsticami, razbral da ste bolj na strani partnerke in pač moški smo kar smo (lahko bi napisal kakšno žival).
Kar se pa tiče strokovne pomoči pa tole: Tile svetovalci so kot odvetniki. Samo da je “biznis”. Pa vseeno o vprašanjih družine in odnosi oče mati otrok, vedno oče-moški potegne kratko.

Spoštovani,

mi je žal, če ste začutili, da sem se postavila na stran ženske. Nikakor se nisem želela postaviti niti na eno niti na drugo stran in naj povem, da se z ravnanjem partnerke nikakor ne strinjam. Res pa je, da ste imeli še vedno možnost izstopiti iz odnosa, če se je ona premislila glede otroka in zavoljo tega se mi nobeden od vaju ne zdi resnična žrtev okoliščin ampak je tukaj žrtev otrok.
v kolikor menite, da vam samoplačniški svetovalci niso po volji pa lahko izberete takšnega, ki je na voljo preko zdravstvenega zavarovanja- to je za vas potem brezplačno, krije se iz zdravstvenega zavarovanja.

Me pa zelo veseli, da imate otroka radi in da boste naredili vse kar je v vaši moči, da mu stojite ob strani.
Želim vam vse dobro,
Bernarda

Jaz te povsem razumem, ker sem bila v odnosu s podobno manipulativno osebo. Z njim imam dva otroka in tudi jaz sem bila vedno za vse kriva in obtoževana. Nič okoli otrok in gospodinjstva nisem naredila prav, morala sem pustiti službo zaradi njegovih ljubosumnih izpadov, da ne naštevam dalje. Komaj sem se ga rešila, da se je odselil iz mojega stanovanja, pa še sedaj me klicari, nadleguje in slabo vpliva na otroke s svojim negativizmom.
Kaj naj ti svetujem? Ne bo ti lahko. Morda je tvoja partnerka nekoliko bolj razumna, kot je oče mojih otrok. Morda bo priznala, da imata probleme v odnosu in pristala na kako skupno terapijo s pametnim, nepristranskim terapevtom. Ampak v vsem vmesnem času, pravzaprav takoj zdaj, začni z otrokom poglabljati svoj odnos. Pri stresnem delu, kakršnega imaš, najbrž nimaš prav veliko časa in energije za ukvarjanje z otrokom. Najdi neko dejavnost, ki bo veselila tebe in otroka jo redno skupaj izvajajta. Ali ob večerih sestavljajta lego kocke, ali brcajta popoldne nogomet na bližnjem igrišču, ali ga pelji vsako soboto v kino in na pico… Čas, ki bo samo vajin. To ni izoliranje od otrokove matere, vsak starš rabi tudi biti nekaj časa sam z otrokom, tako kot rabita partnerja kdaj čas en za drugega, brez otroka, ki ga zaupata v varstvo komu drugemu. Upam, da vama partnerka ne bo odrekala tega skupnega časa samo za vaju, ker potem je pa res nenormalno sumničava in nezdravo ljubosumna. Vprašanje je, če imaš čas za take aktivnosti skupaj z otrokom. Odtrgaj si ta čas od drugih, manj pomembnih stvari. Zakaj misliš, da moraš prenoviti dom zaradi otroka? Otrok, vsaj dokler še ni v OŠ, niti svoje sobe ne rabi, kaj šele da bi bila ta ne vem kako luksuzno opremljena. Itak želi ves čas biti ob starših in ponavadi hoče celo spati pri njima v postelji. Bolj je otroku važen čas, ki ga starša preživita z njim. Za opremljanje njegove sobe bo še čas, ko bo stopil v višje razrede OŠ, do takrat pa poskrbi le, da bo imel miren,čist, prebeljen in svetal prostorček z mizo in lučko, navadno posteljo, par škatel s pokrovom za igrače in omaro za oblačila in knjige. To je to. Lastne kopalnice ne rabi, pa tudi pohištva po najnovejši modi okrancljanega s princeskami ali avtomobilčki ne. Namesto delati cele dneve, da lahko otroku kupiš vse kar domnevno rabi, mu raje podari svoj čas, pa tudi ti boš bolj sproščen. Žena ima glede nekaterih stvari prav, ni ti treba toliko delati. Če si nisi nakopal ne vem kakih kreditov, bi morali dve plači, pa čeprav sta minimalni, zadoščati za kritje osnovnih življenjskih stroškov.
Morda boš, ko boš bolj spočit in zadovoljen z odnosom s svojim otrokom, tudi lažje porihtal odnos s svojo ženo. No, partnerko, ampak po zakonu ona velja isto kot žena, če živita skupaj in imata otroka. Želim ti, da bi vam vsem trem uspelo vzpostaviti harmoničen odnos. Če se ti zdi smiselno, vse kar sem ti napisala, javi, pa ti bom napisala še kaj.

Ne išči razumevanja pri ženskah. So nesposobne razumet moški položaj. Poišči moško družbo, tam lahko najdeš oporo.

Posle yebanja nema kajanja. Če si bil taka odvisniška mevža, da se ženski, ki te je izsiljevala za otroka, (če te prav razumem si ga sploh nisi želel), nisi mogel odpovedati, požri vse kar si si skuhal.
To si dolžan otroku. Revež ima izkoriščevalsko manipulativno mater in šibkega od odnosov odvisnega očeta. Ne piše se mu dobro.
Ko te bo začela v drugo držati za jajca se pa le postavi na zadnje noge.
Pa pogodbo o razdelitvi premoženja bi bilo dobro skleniti.

Zdaj je kaj je, otroku bodi oče(obema), upam da še s tem nimaš problemov. Ljubosumna partnerka lahko se bo umirila z tvojo prisotnostjo, lahko da bo se slabse. Kar se tiče groženj je otroško in bolano, kje je tu ljubezen? Ljubezni svojega življenja ne groziš s takimi, pogovarjaš se in iščeš rešitev. V razmislek…
Kaj se tiče razdelitve premoženja, na sodišču je vedno vse pol pol. Vendar šteje se skupno ustvarjanje, vse kaj si imel v lasti pred tem se ne šteje v skupno premoženje(razen oplemenitenje in vrednost oplemenitenega na pol) . Preživnina odvisna od prihodkov in tudi preživljaš ze enega otroka, sodišče je realno in ne pozabi vsak od staršev pri preživnini daje isti znesek za otroka,… Se pravi ce ti dajes 150 eur bi ona tudi naj dala mesecno za otroka toliko…iz prve roke govorim, sla cez vse to… Pogovor in ljubezen ce tega ni adijo ne resis nic…
Pa vso sreco

Čakajte malo, najprej razčistimo nekaj: o kakšni delitvi premoženja govorite??? Sta v času zunajzakonske zveze kaj skupaj ustvarila, ali se je samo preselila na vaš naslov? To sta dva različna dejavnika 👀

In ja, z zunajzakonsko zvezo je vedno slabo – menim, da je legalizirano nasilje in kriminal, ampak zakonodaja je takšna kot je – igraš lahko samo po pravilih.

In pazi, da te ne sheca v kakšno nasilje, ali pa se tudi zmeni s kakšnim poriva*en, da ji naredi par modric (ali otroku), potem pa tebe obtoži – težko dokažeš izmišljeno neresnico.
Veliko sreče tebi in otrokom – potrebovali je boste zelo veliko.

Ti ji lepo povej, da boš želel za otroka deljeno skrbništvo. Jih poznam kar nekaj, ki jim je uspelo in jim gre prav dobro. Potem bo pa malo razmislila.

Kaj pa, ko bi nehal biti žrtev in začel gospodovati v svojem življenju? Ja, lahko iščeš na tem forumu potrditev svojega statusa žrtve, lahko se tudi trudiš okolico prepričevati v svoj prav. Ampak kaj boš imel od tega? Hočeš imeti prav ali bi rad bil srečen? Za začetek sprejmi situacijo, nehaj analizirati, kaj bi bilo, če bi bilo – ali pa ne bi bilo. Potem pa se postavi na noge. Kažeš znake depresije, nemoči. Najdi svetovalca in se nauči biti samozavesten moški. Postavi si cilje. Ko bos sel cez to, se pogovorita tudi s partnerko in takrat se lahko odlocita za partnersko terapijo. Zdaj pa nekako nista za tja. Delati moras na sebi. Ko bo videla, da si bolj samozavesten (to ne pomeni, da zahtevas, da je vse po tvoje, ampak da si pozitivno gonilo druzine), te bo tudi ona drugace dojemala. Ali pa bo zveza pac dokoncno razpadla, ampak izkoristi priliko in delaj na sebi, sicer bo se tretjic isto – pa morda se tretji nesrecen otrok.

Te razumem, z žensko je nekaj narobe, s tem otrokom te je zavezala za celo življenje, vendar pa to ni vzrok za takšno depresijo. V vsakem življenju pride do neke točke, ko “nikoli več ne bo tako kot je bilo”, ampak pač je treba živeti dalje. Eni na invalidskem vozičku, drugi s HIV-om, tretji pa z nezaželenim otrokom. Poišči si službo, nič ni zastonj, eni sami pol plače za zdravila, drugim znamka za zdravljenje svojih bolnih otrok, ti boš pač odštel za preživnino. Lajf je šit in noben ni v resnici srečen, pa vsi guramo naprej. Odrasti.

V Sloveniji sistem žal večinoma podpira ženske, pa naj še stokrat rečejo, da so ženske zapostavljene. Jaz bi na tvojem mestu poiskal zelo zelo dobro plačano službo v tujini in spokal. Vrni se čez par let, ko boš imel nekaj na računu in ji odvzemi skrbništvo. V tej državi drugače nimaš nobene šanse.

Kako ti pa lahko vsili otroka? Se je dala na skrivaj s tvojo spermo oplodit????

Hvala vsem za mnenje in odogovre. Ja tudi tistim, ki ste mi dali dokaj negativne oz meni osebno žaljive odgovore. Mogoče pa sem res copata. Le malo pa vas je ko me res razumete.

Utrujen od samega življenja stisnem zobe in ju imam rad. Pa čeprav še vedno misli da se samo gonim okoli. In sedaj sem se odločil, da bom res gonil okoli. Če bo leprilika. Ja vem obsojanja vreden. Briga me. Dobesedno se mi “jebe”, ko slišim ja družina je najbolj pomebna, kaj pa otrok… Ja pa kaj. Otrok bo preskrbljen in jo rad. Partnerka pa naj si misli kar si misli. Ne, ne bo mi nihče več prišel do živega. Ja kar obsojajte me, ker se sploh ne sekiram več….

Ja svet je krivičen. Vem kaj mi hočeš dopovedati. V bistvu pa nimam kaj izgubiti. Nekoč sem na nekem nagrobniku prebral: “Za trud in delo le grob pošteno je plačilo.”
Torej, privoščil si bom neglede na ceno.