Dr.Reš izkušnje
Zdravo!
S partnerjem sva se odločila, da greva v postopek umetne oploditve samoplačniško in sva že naročena pri dr. Rešu. V KC Ljubljana so take čakalne dobe za vsako stvar, da sva se odločila tako. Za vsako stvar je treba toliko energije in časa pa da kaj dosežeš in se premakne, meseci pa kar letijo…
Zanima me, ali dr. Reš zahteva še kakšne preiskave? Imava narejen spermiogram, ki pa je slabši in tukaj je verjetno razlog nezanositve v 2 letih.
Jaz imam opravljeno krvno preiskavo hormonov. Pri svoji ginekologinji sem bila in na prvi pogled ni ugotovila nič posebnega, vse bp.
Kako se dr. Reš loti postopka? Je možno da začnemo že v mesecu februarju ali pri njem tudi trajajo zadeve?
Pozdravljena.. Sicer sem pri dr. Lomškovi v Dravljah, ampak dr. Reš kakor sem slišala ne čaka dolgo preden se gre v postopek.. Če je imel tvoj partner slabši spermiogram in si ti zdrava, bo mogel partner verjetno spermiogram ponoviti in če se iskaže, da je pri njemu problem se gre takoj v postopek, se nič ne čaka. Tako sem vsaj slišala od deklet, ki so bile pri Rešu in je bil problem pri partnerju.
Verjamem, da je težko čakati, jaz čakam 4 leta in šele letos kmalu, če bo vse po sreči gremo v postopek😊 držim pesti, da se vama čim prej začne odvijati zadeva v pozitivno smer 😀
Kako pa se zadeve odvijajo pri dr. Lomškovi?
Smem vprašati v čem je problem pri vama? Ali si imela že kakšen postopek?
Ko malo berem forume so informacije in izkušnje tako različne, da res ne veš kaj te čaka in kako vse zgleda. Me je kar strah tega postopka, sploh vse to matranje in na koncu neuspeh ampak želja je močna in si hkrati poln upanja.
Sem šele zdaj zasledila, da sta samoplačnika.. Zakaj pa ne gresta na napotnico?
Problem sem jaz imam PCOS ( sindrom policističnih jajčnikov), 1x pred 3 leti sem zanosila s pomočjo klomida vendar potem je bil spontani splav v 7.tednu. Od takrat več nisem zanosila. Lani v začetku avgusta sva imela prvi posvet pri dr. Lomškovi, dala me je na klomid in dabroston, vmes enkrat spremljala in sem reagirala na klomid, vendar uspeha ni bilo. Je pa drugače zelo prijazna, ko mi je zmanjkalo zdravil sem samo poklicala v Dravlje, povedala kako smo zmenjene, isti dan pop me kličejo iz tam, da imam zdravila že na zdr. kartici 😀 zmenili smo se, da probamo 6 mesecev terapijo z klomidom in dabrostonom, če ne bo nič konec tega meseca posvet ( posvet imava 28.1.) in se zmenimo kdaj gremo v postopek umetne oploditve ( februar ali marec ). Toliko ti znam povedati zaenkrat, ti pa lahko poročam kako bo naprej 😀
Vem kako je, želja je velika, čakanje te žalosti ampak enkrat bo tudi nam uspelo, sem optimist 😊💪
Odločila sva se samoplačniško, ker bo tako hitreje. Nočem več izgubljati časa saj me preganjajo leta. Tudi ne nameravam čez več postopkov, mogoče dva probava potem bom zaključila. Strah me je tudi vseh teh zdravil kako vse vpliva na zdravje. Pa po pravici povedano ne bi prenesela tolikokrat neuspeha, tega me je že zdaj strah. Že skoraj dve leti vsak mesec razočaranje in obup, saj se potem vedno poberem ampak enkrat bom morala rečti dovolj. Dejansko se mi vsak mesec, vsak teden, dan vrti okoli tega ali bom zanosila ali ne, skrb in razmišljanje in tako prav dolgo ne bom več mogla.
Midva imava posvet pri dr. Rešu 30.1.
Problem je tudi, da imam jaz nikez AMH hormon, partner slab spermiogram….mislim da bomo takoj šli v postopek oziroma pričakujem.
Vem, da je razočaranje vsak mesec, sem v tem že 4 leta, mi je žal, da sem dolgo odlašala z neplodnostno ampak sem nekako imela upanje, če je 1x uspelo naravno, res da komaj po 1 letu, da bo tudi zdaj.. Pa pač ni, tako je, nimam kej. Imela sem trenutke, ko sem zaradi stalnega pričakovanja na nosečnost zapadla v totalno depresijo, takrat sem se odločila, da pač moram malo sama s sabo razčistiti stvari v glavi. Enostavno sem se osredotočila na ljudi in stvari v življenju, ki mi pomenijo vse in na to, na kar nimam vpliva pač ne morem vplivati. Začela sem uživati vsako sekundo z partnerjem in enostavno se več ne obremenjujem in ne mislim na neuspeh. V postopek poskusi it čimbolj sproščena, če se le da in bolj pozitivno naravnana, verjemi, da to tudi vsaj malo pripomore k vsemu skupaj.
Verjetno bo moral tvoj partner dati še 1x spermiogram, izvidi so itak v 1 tednu in verjetno ko da boš M štartate postopek. Koliko pa si stara, če smem vprašati?
Dr. Res vaju bo dal sigurno zelo hitro v postopek. Pri nama ko je videl da je slab spermiogram ni nic odlasal. Super je tudi, ker ni konzilija. Ultrazvoki so od 5.00 zjutraj naprej. Edino na njegov pristop se je potrebno navaditi. Jz mislim da tocno ve kaj dela. Sem bila pri njemu v tem mesecu po splavu in mi je izrekel kar nekaj spodbudnih besed me je kar malo presentil. Tko da cim bolj sprosceno in z zaupanjem v postopek pri njemu.
Hvala obema za vzpodbudne besede.
Stara sem 37 let, kmalu bom 38. In me čas preganja.
Sem pa tudi jaz prvič zanosila praktično takoj in donosila zdravega otroka, ki me drži pokonci. Želja, da bi imela še enega je velika ampak enkrat bom mogla rečti stop, ker tako ne morem več naprej, da razmišljam samo o temu. Dejansko so vmes dnevi, ko sem zelo potrta in mislim, da mi tako ne bo uspelo in da je brezveze, da se še nekaj slepim in upam.
Potem pa berem forume in je kar veliko primerov, ko jim ne uspe v postopkih in že zdaj me je strah neuspeha, ker vem da bom zelo razočarana.
Melindaa, koliko si ti stara in če prav razumem imaš že enega otročka?
Jaz sem sicer v mesecu novembru zanosila ampak je veselje trajalo le par dni potem pa je v skoraj 6 tednu prišlo do spontanega splava. Tudi tega me je strah, če bi slučajno ponovno uspelo.
Pikapolonica93, si zanosila po postopku pa je prišlo potem do splava?
Kako je pri Rešu z zdravili, nekaj sem brala, da si jim moraš sam zrihtati? Kje pa jih dobiš?
Jamie nič hudega, ne zamerim, si pač spregledala 😀
No lepo, da enega že imaš 😀 vseeno pa razumem, da je vseeno 1,2,3…5 otrok, vsakega si pač želiš in je težko, ko pride do neuspeha in razočaranja.
Mah pusti forume, vsaka oseba je drugačna in vsi drugače reagiramo, na to kako je bilo pri drugih nima s tabo nobene veze, ti se osredotoči na sebe in tako kot je rekla pikapolonica93 zaupaj zdravniku in probaj se sprostiti in nekako zaupati, da bo uspelo.
Drugače sem pa jaz stara 31,letos bom 32,si nisem mislila, da bom šele v 30 letih spoznala srečo materinstva ampak je tko očitno namenjeno, važno je, da uspe 😀
Melindaa, mlada si še in zagotovo bo enkrat uspelo in boš tudi ti imela srečo. Mogoče bova ravno skupaj začeli s postopkom 🙂
Pikapolonica93, žal mi je za splav. Ko se že tako veseliš potem pa razočaranje in spet vse od začetka. Ampak predvidevam, da si še mlada in imaš čas zato pa kar pogumno naprej, ne smeš obupati.
Na forumih sem brala, da si moraš pri Rešu sam priskrbeti zdravila, res pa je da so to bile stare teme in verjetno je zdaj drugače.
Kako pa sploh zgleda postopek? Kot vem, začneš drugi dan ciklusa…koliko časa pa se potem špikaš in jemlješ zdravila? In potem imaš vsak drugi dan uz, je res?
Strah me je teh injekcij, pa ne kot špikanje ampak bolj kot stranski učinki. Si ti imela kakšne?
Ali je dr. Reš res tak bavbav kot berem, da zna biti nesramen, žaljiv?
Obupala ne bom, s to menstruacijo grem po zamrznjencka 🥰.
Vsa zdravila sigurno dobis pri njemu. Kratki protokol se zacne 2. dan menstruacije in se špikaš mislim da okoli 14 dni. 1. ultrazvok je 8. dan in potem 11. dan. Nato je še en ultazvok in stop inekcija. Stranski učinki so različni, mene je ves cas bolela glava to je pa tudi vse. Nic groznega res ne…najbolj neprijetna stvar je punkcija, ampak tudi to Res oblada in se seveda da zdrzat.
Do mene ni bil nikol zaljiv in neprijazen, ni pa topel oz. nevem tocno kako se naj izrazim. V teh postopkih potrebujes uspodbudne besede, ki pa jih od njega redko slisis. Bo pa odgovoril na vse kar ga bos vprasala, je direkten.
Imej v mislih, da ve kaj dela in da je ze mnooogo let v tem. Njegov cilj je da zanosimo. ❤
Ali pri zamrznjenčkih tudi uporabljas kakšna zdravila?
Kako je pa z menstruacijo po postopku, torej če je postopek neuspešen itak pride do krvavitve in to je v bistvu menstruacija in potem normalno naprej pride do ovulacije?
Morda katera ve, kako je v primeru da ti vstavijo dva zarodka in se eden ne prime? Pride do krvavitve čeprav se eden drži npr?
Pikapolonica, močno držim pesti da bo zamrznjenček ta taprav.
Meni je dal tablete estrofem (estrogen), ki jih moram jemati od takrat ko se menstruacija ulije. 12. dan imam ultrazvok..nato pa bo videl kako napredujem.
Jaz sem po neuspesnem postopku menstruacijo dobila malo kasneje, ko sem nehala uporabljat estimo. Bila pa je normalna krvavitev in tudi po njej sem normalno dobila menstruacijo.
Ce ti vstavijo 2 in eden ne prezivi ponavadi ne krvavis…vsaj punce ki jaz poznam ni nobena krvavela.
Naj še jaz prvič in na kratko napišem svojo izkušnjo. Po nekaj letih neuspeha sva se odločila za postopek in se naročila pri dr. Rešu. Prej sem prebrala take in drugačne komentarje, nama se je zdel korekten in direkten. Všeč nama je bilo, ker sva lahko večino pregledov opravila pred službo, ker je vse hitro potekalo. Žal pa hitrost ni vedno najboljša. Poslal naju je izključno na standardne preiskave (krvne, spermiogram,…) in tiste, ki jih izvajajo pri njih (prehodnost jajcevodov). Vse omenjene zadeve, razen spermiograma, sva morala plačati, čeprav nam sicer pripadajo na napotnico. Ampak se s tem takrat nisem obremenjevala. Šli smo hitro čez prvi, drugi, tretji postopek, neuspešno. Pri samem transferju dr. Reš ne uporablja ultrazvoka, tako da bogsigavedi kam so bili zarodki vstavljeni. Skratka, na srečo sva zamenjala kliniko in bila na GK Ljubljana obravnavana popolnoma drugače. Temeljito, ugotovili so vzrok težav, ga odpravili in sedaj sem v 3 mesecu nosečnosti. Skratka, moja izkušnja s strokovnostjo dr. Reša je izredno slaba, ko pogledam nazaj, hitrost ne pomeni nujno učinkovitosti. Da ne govorim o depresiji, obupu in žalosti, ki sem jih doživljala zaradi neuspešnih postopkov. Vsak se sam odloči, kam gre, vsekakor pa vam v primeru neuspehov priporočam menjavo klinike.
Evo, po treh letih, treh postopkih, petih transferjih in pri 11. vstavljenem zarodku – sem končno noseča! Vsaj prvi krvni test je pokazal tako, tako, da si sedaj srčno želim, da tako ostane.
Pri vsem tem pa sem seveda dobila ogromno izkušenj. Prva dva postopka sem opravila pri dr. Merlu v Postojni, ki dela v kombinaciji z dr. Rešem iz Ljubljane, kjer opravlja punkcije in transferje. Zelo mi je žal, da sem pri dr. Merlu ostala še v drugem postopku, saj se osebno nisva ujela. Ne morem trditi, da ni bil strokoven, mislim tudi, da je vse zadeve vodil korektno. Ampak, to je bilo zame, ki želim vedeti vse in še več, čisto premalo.
Obe punkciji sta bili zame skoraj neboleči, kljub prvč 27 jajčnim celicam in drugič 17, kljub temu, da imam PCO hujše hiperstimulacije ni bilo. Bila pa je blažja, jaz prestrašena, Merlo pa za to ni imel prav visoke stopnje razumevanja. Vsega skupaj smo tako pridobili 8 zarodkov, ki so mi bili v več transferjih vstavljeni. Kljub odličnim obetom sem bila zaradi vsega skupaj živčna in negotova (Merlo mi je povedal, da če se zarodek prime, bo hiperstimulacija napredovala). Ne morem trditi, da smo zaradi tega nisem zanosila, ampak, ta odnos, ki v meni ni vzposatvil zaupanja, prav gotovo ni pripomogel. Tudi vsa komunikacija je potekala tako, da sem ga morala za vsak korak klicati, on pa je komaj našel čas, da mi je odgovarjal.
Zato sva se s partnerjem odločila, da poskusiva v Mariboru, za kar sva dobila tudi največ priporočil. Tudi v MB ni uspelo ob prvem transferju svežih zarodkov, ampak, šele zdaj, pri transferju zmrznjenčka. Ampak (!) če pogledam nazaj, se mi zdi izkušnja iz Postojne, v primerjavi z MB, pravo mučenje.
Tudi v MB se zgodi, da naletiš na zdravnika, ki ima malo slabši dan ali pa kakšno smotano sestro, ampak, v 90% so vsi zelo prijazni, odgovarjajo na tvoja vprašanja, te pomirijo in vlijejo optimizma. Moja zdravnica me je poslušala in celo, kljub temu, da mi je sama priporočila drugačno dozo gonala, na moj predlog pristala na nižjo, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Na tak način pa sem dobila zaupanje v to, da so pripravljeni prisluhniti meni in ne zgolj slediti nekim postopkom, ki jih narekuje statistika.
Zelo pomemben je tisti prvi posvet, kjer se naredi ves načrt celotnega procesa. V nadaljevanju namreč na svojega zdravnika naletiš bolj po naključju, vedno te sprejme tisti zdravnik, ki je določen dan v ambulanti. Meni je bilo v resnici to še boljše, saj sem bila, ko sem dobila enake informacije od različnih zdravnikov še bolj prepričana in pomirjena. In v glavnem so to prijazni in dostopni zdravniki.
Tudi punkcija je bila, v primerjavi s skoraj nebolečo pri Merlu, ki je potekala v živo, tukaj pod blago narkozo. In, bilo je bistveno bolje (spomnim se zelo prijetnih občutkov ob prebujanju), kot tisto, ko mi je Merlo za vsak folikel rekel, da sem pridna. Kot otroku. Grrrr!
Sicer je res, da sva, kljub mojim ne rosnim 39 letom, na sprejem v MB čakala kar dobrega pol leta, ampak, je bilo vredno. V Postojni ne bi nikoli zanosila. Moj nasvet vsem: če v eni instituciji ne gre v prvo in se v postopku ne počutite slišane – pojdite drugam! V Postojno pa samo, če res ni nobene druge opcije 😉
