Pozdravljeni,
Stara sem 27 let. Sredi decembra sem začela izgubljati voljo do aktivnosti, precej mi je narasel tudi srčni utrip v mirovanju. To sem nekoliko zanemarila (tako kot dneve počitka tekom leta). Začela sem izgubljati tudi ostale interese, ki jih sicer imam.
Konec leta pa se mi je zgodilo, da sem imela že ob vzponu po stopnicah večje težave in nenormalno visok srčni utrip. Obiskala sem osebno zdravnico, ki mi je dala teden bolniške da se spočijem.
Začele so se mi pojavljati bolečine v levem delu prsnega koša, rami in roki, ki se poslabšajo ob globokem vdihu ter izdihu ter ležanju. Ali je lahko to povezano z bradikardijo, ki so mi jo ugotovili?
Koliko časa je ponavadi potrebno, da se psihično in fizično po pretreniranosti “sestavimo nazaj”?
Omenim naj, da sem se s vzdržljivostnimi aktivnostmi ukvarjala 5-7x tedensko.

Hvala za odgovor.

Pozdravljeni!

Upam, da Vam bom znal svetovati, predvsem z izkušnjami iz zasebnega življenja. Šport je bil velik del mojega življenja, z izgorelostjo pa se je srečala tudi moja žena, čeprav pri njej ni šlo za športno “pretreniranost”. Službeno se žal ukvarjam predvsem s poškodbami, tako da veliko izkušenj kot zdravnik s pretreniranostjo nimam.

Začniva z bolečino v prsnem košu, ki se širi v levo ramo in roko. Na fakulteti se učimo, da je tipična prenesena bolečina iz srca prisotna kot stiskanje v prsih, ki se širi bolj proti levi, še posebej proti rami. V tem smislu bi težave s srcem, še posebej kakršnekoli vrste ishemija ali tudi aritmija lahko širile v omenjeni predel. Šolsko naj bi bila bolečina kot posledica srčne mišice neodvisna od položaja in dihanja, tako da tukaj bolečina v povezavi z dihanjem in ležanjem ne ustreza najbolj. Bradikardija, ki so vam jo ugotovili, je lahko tudi posledica treninga (sam sem imel v času najboljše aerobne pripravljenosti pulz v mirovanju do 34/min) in ni nujno znak srčnega obolenja, lahko pa tudi je. Mislim, da si zaslužite vsaj EKG ter v primeru posebnosti pregled pri kardiologu. Še posebej, če bi bolečina v prsnem košu postajala vedno hujša v povezavi z naporom, potrebujete prednosti pregled pri kardiologu, vendar je Vaš zdravnik na to skoraj nedvomno že pomislil.

Obstajajo pa tudi številna druga stanja, ki lahko povzročajo bolečino v prsnem košu – poškodbe prepone, popljučnice (pljučne opne), reber in stikov med rebri in njihovimi hrustanci, nategi in podobne poškodbe muskulature prsnega koša. Te težave bi praviloma morale s počitkom postopoma izzveneti ali se vsaj umiriti. V kolikor bi bile dalj časa moteče, se lahko spelje tudi slikovno diagnostiko (predvsem MR), vendar ni nujno, da bodo preiskave pokazale vzrok bolečine. Včasih je bolečino potrebno sprejeti predvsem kot znak potrebe po počitku in regeneraciji.

Dobro ste ugotovili, da je porast utripa v mirovanju in nenormalen porast utripa ob naporu lahko znak pretreniranosti oz. telesne izčrpanosti. Tudi razne nespecifične bolečine lahko spadajo pod isto streho, kot tudi drugi znaki – lahko celo nekoliko višja telesna temperatura, nespečnost, stalna utrujenost, ki ne odleže tudi ob počitku, lahko pride celo do hormonskega neravnovesja, lahko se pojavi nagnjenost k okužbam in podobno. Sam se v zadnjem času spremljal tasta, ki se je upokojil. Ob bližanju upokojitve so se mu pričele kopičiti številne zdravstvene težave, tako da so mu neposredno po upokojitvi ugotovili atrijsko fibrilacijo, potreboval je operacijo diskus hernije v ledveni hrbtenici, operacijo rotatorne manšete na rami, čaka ga pa še operacije dimeljske kile. Poanta njegovega primera, ki je relativno pogost, je, da je človek z voljo in posvečanjem cilju sposoben prikriti številne dražljaje, ki ga opozarjajo, da nekaj ni OK. Tako se ženemo za svojim ciljem, dokler telo enkrat ne reče dovolj. Takrat nam običajno pade tudi volja ter motivacija, pričnemo poslušati svoje telo in takrat nam pogosto pove za veliko stvari, ki smo jih v preteklih (običajno) letih uspešno preslišati. Sedaj nastopi čas za 1. počitek, 2. regeneracijo, 3. aktivno sanacijo problemov in 4. (pomembno) ponoven pristop k nam ljubim aktivnostim na bolj uravnotežen način. Zelo težko Vam kaj povem o času, ki ga boste potrebovali. Predvsem je odvisno od tega kako “globoko” v izčrpanost ste zabredli. Če gre enostavno za blažjo pretreniranost, ki se je morebiti še seštela s kakšnim infektom (, ki so pozimi pogosti), lahko da boste do pomladi že povsem dobri. V primeru, da ste si do telesa nakopičili že pošten dolg, Vas lahko čaka dolgo obdobje regeneracije. Lahko tudi več let.

V vsakem primeru je dobro vedeti, da je pavza, v katero ste prisiljeni, dobra. Meni so tekom moje atletske “kariere” vedno govorili, naj se vendar poslušam, pa me je moje siljenje pripeljalo do strganega bicepsa in težav s križem. Poslušajte telo. Moj trener je pravil, da je počitek polovica treninga. Kar sem v športu videl je, da obstaja veliko ljudi, ki so motivirani za vrhunski rezultat, ampak samo redki med njimi najdejo ravnotežje v življenju, da ga resnično dosežejo. Marsikdo se žene preveč in s tem škodi svojemu telesu, lahko pa tudi zasebnemu življenju. Tako je sedaj priložnost, da spoznate svoje telo, se posvetite prehrani, spoznate katere aktivnosti na Vas vplivajo regenerativno in sproščujoče. Morda to pomeni prebrati kakšno knjigo, morda pa obisk savne ali pa počasen izlet v hribe. Sproščenost je pri športu izredno pomembna. Zdi se mi, da je Matic Osovnikar rekel, da je skrivnost dobrega šprinterja v ohranjanju sproščenosti pri veliki hitrosti. To nedvomno velja tudi za vzdržljivostnega športnika.

V kolikor bi se Vam slabše zdravstveno stanje dolgo vleklo, velja vseeno opraviti tudi kakšne dodatne preiskave. Ena izmed hujših oblik izgorelosti je t.i. adrenalna izgorelost, ko nadledvična žleza zaradi dolgotrajnega prekomernega izločanja stresnih hormonov dekompenzira in jih posledično izloča v prenizkih količinah. To se da izmeriti in je v domeni, predvsem, endokrinologov. Podobno se da izmeriti tudi ravni ščitničnih hormonov, ki pomembno vplivajo na aktivnost metabolizma ter s tem raven energije in motivacije. V zadnjem času se v sklopu izgorelosti in podobnih težav pogosto omenjajo tudi hipovitaminoze, še posebej hipovitaminoza D, lahko tudi B. Tudi to se da izmeriti ter nato vitamine nadomeščati, vendar ne vem, koliko lahko to resnično pojasni in pozdravi izgorelost, koliko pa je le modna muha (v zdravstvu obstajajo namreč, kot v modi, modni trendi zdravljenja – trenutno je to nadomeščanje vitamina D).

Tako, to je nekakšen povzetek tega, kar vem o izgorelosti. Upam, da sem kaj pomagal. Nedvomno imate priložnost, da še bolje spoznate svoje telo in svoje potrebe. Upam, tudi, da boste potrebovali le nekaj časa in da Vas že poleti čakajo uspešni športni podvigi!

V kolikor bi se pojavile kakršnekoli hujše težave pa prosim nemudoma obiščite zdravnika, za tovrstnimi težavami se namreč lahko včasih skrivajo tudi kakšne druge, hujše, bolezni.

Želim Vam vse dobro in lep pozdrav,
Klemen Aleš Pilih