Dober dan. Moja hči, stara 21 let, ima hudo depresivno motnjo. Popolnoma jo je pokopalo in zadnji mesec je sploh ni bilo ven iz hiše. Sama obiskuje psihijatra in to vsak mesec. Povedala mi je, da ima velikokrat samomorilne misli vendar naj ne skrbim, saj si ne bo storila nič. Kako le, če sem njena mati. Zato sem tudi se pozanimala okrog, kaj je za storiti.

Pred dnevi sem brala o oddelku za adolescentno psihijatrijo in o tem povprašala tudi njenega psihologa, ki pa je rekel, da je za to že prestara. Na spletni strani pa piše, da je to oddelek za mladino od 15 do 22. leta. Se je zdravnik zmotil, ali je glede tega še kakšna druga omejitev? Moja sodelovka je imela tam sina in mi je svetovala, naj o tem povprašam njenega psihjatra, saj je njemu to zelo pomagalo.

Sploh nisem zasledila, da bi bila kje kakšna alternativa, razen seveda psihijatrične bolnišnice. Ko sva se pogovarjali se je strinjala, da bi na oddelek za adolescentno psihijatrijo šla, ne bi pa na psihijatrijo, kjer so med drugimi tudi starejše generacije ljudi in se med njimi ne bi počutila dobro.

Lepo Vas prosim za pomoč in nasvet, kaj je možno še storiti. Na spletu najdem bore malo.

Najlepša hvala že v naprej.

Pozdravljeni,

res je, omejitev je 22.leto. Mora pa biti napotena s strani svojega psihiatra. Ni še prestara. So pa tudi drugi psihoterapevtski oddelki, na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, ampak tudi v drugih bolnišnicah, recimo Begunje. Pomembno je, da se hčerka s svojim psihiatrom pogovori o tem kakšen je načrt zdravljenja, in kakšne ima ona še možnosti. Včasih se je treba malo boriti za svoje pravice, nimate kaj.

Lep pozdrav,