Torej, ne bom skrivala, da imam probleme z alkoholom. In to ne majhne. Rada pijem, predvsem, pivo in rdeče vino, ter penine. Žganega niti ne, občasno kak gin tonic ali pelinkovec po jedi.
Sicer ne pijem vsak dan, ampak ko, pa nimam mere in tukaj je moj problem. Če pijem do določene mere, se zabavam, pa tudi, ko prideva s partnerjem domov, si dava muziko, pa spijeva še kak kozarček, pojeva in pleševa, ter se imava lepo.
Včasih je drugi dan maček, ampak ok …
Pridejo dnevi, cca enkrat na mesec, ko greva ven, pijeva, začneva z aperitivi okrog 13h, ..pa tako dalje, pa pol nekaj pojest itd… in vse lepo poteka, vmes popijem/va tudi po en liter gazirane vode na glavo,… lepo se zabavava, ko se meni KAR NAENKRAT iz ničesar, dobesedno UTRGA.
Ponavadi je to, ko prideva domov. In začnem seveda s kreganjem, kričim, začnem razbivati stvari, telefone, okenska stekla,… iz omar začnem butat obleke na tla (moje), delat prtljago, da grem kao stran,….. itd itd … ma grozne stvari. V zadnje, sem se začela slačiti v avtu in butat obleke, čevlje skozi okno, ter ko je ustavil avto, sem zbežala v perilu ven.
Nato drugi dan, kot da ni bilo nič …mirna in seveda nato ne pijem nekaj časa.
Ne rabim razlagati, da je zveza šla oz gre v maloro, kar je seveda normalno. Je pa tudi partner agresiven in ko se meni utrga, me umiri s klofuto 🙁 Drugače nikoli.
ZAKAJ po vaše, se mi to dogaja, zakaj ? Do enega trenutka se zabavam, sem vesela, srečna, plešem ,…. kar naenkrat pa postanem satan.
Kaj bi bil vzrok temu ?
Če imate kak nasvet, prosim povejte. Sem pa že klicala psihologa, da se vsaj malo pogovorim z nekom.

Alkohol naredi samo to, da sprosti tvoje zavore. Se pravi vse kar te teži globoko v sebi. Pri takih kot si ti, alkohola sploh ne bi smeli spiti niti kapljice, ker se ne znate kontrolirati, agresija, DRAMA, v glavnem pretiravanje, ki vodi v drek. Si očitno nagnjena k odvisnosti, to je vse v možganih. Kar pomisli pri čem vse še nimaš meje… basanje s hrano? Internet cel dan? Zapravljanje za bedarije? Drama queen? Itd. SI ODVISNICA. Tako da kar k zdravniku na pogovor in začni delat na sebi, če ne se bo to ponavljalo do konca življenja.

Pokojni Rugelj bi te nagnal vpisat kakšno šolanje, prebrat 10 knjig, maja bi že morala teči na polmaratonu v Radencih in pa seveda, tudi tortice z rumom ali bonbončka z alkoholom nikoli več.
Ker pa Ruglja ni več, lepo sama oz. s še kom , ki te tolerira začni po korakih udejanjati zgoraj napisano, pa bo počasi.

Ne, nimam otrok, ker jih nisem mogla imeti. Stara pa sem 42 let.
In z ostalimi stvarmi nisem obsedena, pac normalno zivim, kolikor se da.
Le z alkoholom pa pretiravam. Kot sem omenila, ne vsak dan, ampak dovolj, da je prevec. Vsaj da teh scen ne bi pocela, bi bilo vse ok. Ampak me kar popade nek bes, jeza, zalost,..in takrat znorim 🙁

Težavo poznaš, obstaja le ena rešitev – popolna odpoved alkoholu. Če ne zmoreš sama, poišči pomoč..

Nehajta pit gazirano vodo, vidis da vama dela stalo!

Pijeta, on pa vozi?

Me niti najmanj ne briga, zakaj se ti to dogaja, ampak, da ne bi slučajno kakšnega otroka naštimala. Pa če se že zakantata, poskusita tako, da bosta samo sama sebe, ne koga nedolžnega še zraven.

Sama si napisala, da veš, da imaš problem s pijačo. To, kar se vama dogaja, je preko meje. Nisi več stara 22 let, da bi ga pila po študentsko, vsako sredo v KMŠ, občasno tudi do daske in pol jokat, dramatizirat, se malo skloftat…
Če vama tole pri teh letih prehaja v lifestyle, ne vem…bo treba malo znova premislit o prioritetah, načelih in videnju samega sebe. Načelo je lahko tudi to, da se ga več ne napiješ nekulturno.
Sama imam načelo, da ko mi prične postajati vse smešno, je dovolj. Ker če bi od takrat dalje pila, bi samo budalo delala iz sebe. Ampak znam reči stop.

Če se ne znaš ustavit sredi pitja, imaš stikalo za “stop” že pokvarjeno. Potem si alkoholik. Žal. Živim z abstinentom, zdravljenim alkoholikom in malo vem, kako je.

Alkoholu se pa ne bi odpovedala? Cool.

Pozdravljena, Naj ti še jaz napišem mojo izkušnjo z Alkoholom.
Tvoje pismo sem prebral že nekaj dni nazaj a mi ni dalo miru in sem si zdaj vzel malo časa.
Kot ti sem tudi jaz živel v toplo- hladnih nočeh in dnevih. Ko nisem pil sem bil super in vsi so me imeli radi. Ko pa sem spil prvi kozarec so se me vsi izogibali, saj so vedeli kaj sledi. Le jaz tega nisem videl. Žal so postajali ti hladni dnevi vsepogostejši in ostal sem sam z mojo flašo. Bilo je samo vprašanje časa da se kam zaletim al koga povozim al pristanem sam v invalidskem vozičku ali nepokreten v postelji. Hvala Bogu ali Višji sili, kot si kdo predstavlja, sem našel čudovite ljudi , ki so enaki kot jast in so mi pomagali s svojimi izkušnjami do današnjega dne, ko sem trezen in ne pijem že več kot 6 let. Rešitev obstaja v dveh črkah AA. Ne za vsakega, predvsem sem moral postat ponižen in umaknit EGO iz mojega seznama besed.
Ravno sinoči sem zasledil zanimiv članek na spletu, pa ti ga pošiljam, mogoče se boš našla v njem, morda še kdo drugi.
https://dobrakarma.si/clanek/pocutje/je-moj-partner-alkoholik-801899?utm_source=ekipa24&utm_medium=brandbar
Srečno