Pozdravljeni,
na vas se obračam z namenom, da mi svetujete.
Pred več kot enim letom sem izgubila partnerja. Z njim imava 18 letno in 10 letno hči.
Partner je bil do mene in starejše hčere pogosto nesramen. Kasneje sem ugotovila razlog, varanje. Najhujše faze žalovanja smo zaključile in se odločile živeti dalje. nekako spontano sem se navezala in vzljubila drugega moškega, za katerega vem, da je dober. Punci sta ga nekako sprejeli, ena bolje, druga malo slabše in se mi je zdelo, da napredujemo.
včeraj je imela starejša hči Rd (18 let) in so jo prijateljice kar lepo napojile. V vsej opitosti mi je začela razlagati, kako me ne vidi z novim moškim, kako ji gre na živce,….
Preprosto sem v šoku in ne vem kako naprej. Po eni strani ne želim dušiti otrok, po drugi strani imam osebo rada in ona mene. Ne vidim se v samskosti, jasno je da bodo otroci odrastli. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet.

Spoštovani,

glede na tematiko vašega vprašanja bi bilo bolj prav, da se obrnete še na kakšen drug forum, ki je posvečen medosebnim odnosom. Ta forum je namreč namenjen duševnemu zdravju.
Moje mnenje je sicer, da imate pravico do ljubezni in novih odnosov v svojem življenju, tako da se vam novemu partnerstvu zagotovo ni treba odpovedati. Predlagam pa veliko pogovorov s hčerama, saj se ju vse to zagotovo dotika in vpliva nanju.
Lep pozdrav, Bernarda

Js prve 3 lete ocima nisem sprejemala, vse sem delala na tem da joji spravim narazen…zdej se pa skor bol razumema k pa z mamo 😂..morte vedet da je nova figura v njenem zivljenju , dejansko je zamenju vlogo njenega oceta… punce se zelo tezko sprijaznimo z tem.. vam pa na srce polagam, da ji stojite ob strani, se velik pogovarjate z njo, da ne bo imela obcutka da je na stanskem tiru… (iz lastnih izkusenj)