Star sem 25 let in živim v Ljubljani. Živim sam, nimam prijateljev ali družine. Prijatelje sem v šolskih letih imel, vendar so si vsi poiskali novo družbo, meni pa to ni uspelo.

Sem redno zaposlen in večino časa delam, zaslužim pa komaj dovolj, da se prebijem čez mesec. Tudi kadar nisem v službi, iščem možnost za opravljanje priložnostnih del, da bi si z nekaj dodatnimi evri lahko privoščil vsaj kakšen priboljšek, pa na koncu denar vedno raje prihranim za hude čase.

Nekaj časa s samoto nisem imel težav in sem deloval povsem normalno, v zadnjem obdobju pa se počutim zelo osamljeno. Želim si, da bi imel nekoga, s komer bi odšel na sprehod, se pogovarjal o stvareh, ki zanimajo mene. Moje socialne veščine so povsem zakrnele, saj sedaj spregovorim morda 200 besed na dan, nekaj malega v službi, nekaj malega ob drugih opravilih. Poleg sprehodov imam rad tudi tek, branje in gledanje dokumentarnih oddaj. Rad se priučim novih stvari.

Prihaja december in čeprav ne dam veliko na praznike na splošno, okolica podzavestno vpliva name. Bojim se, da se bom nekega dne, ko bom odhajal na delo ali z dela skozi Ljubljano, zlomil. Rad bi si pomagal, pa ne vem kje začeti.

Pozdravljen,

super, da imaš dejavnosti kot so tek in branje, to je vsekakor zelo pozitivno, tudi to, da imaš službo, čeprav bi bilo še bolje, če bi bila bolje plačana. Razumem, da si osamljen. Težko je, če si brez družine in prijateljev. Toda v takšni situaciji imaš priložnost, da navežeš stike z ljudmi, ki so prav tako osamljeni in si želijo družbe. Mogoče je samo težko narediti prvi korak? Morda bi se lahko včlanil v kakšno planinsko društvo glede na to, da rad hodiš? Si sicer zelo tih ali tudi sam kdaj vzpostaviš prvi stik, nagovoriš koga? So stvari, ki se jih lahko naučimo, čeprav nam gre sprva težko. Odločiš se lahko tudi za posvet s kakšnim psihologom, ki je dostopen preko zdravstvenega zavarovanja. Glede na to, da rad bereš pa obstaja tudi veliko knjig, ki so ti lahko v pomoč in motivacijo. Nisi povedal katere stvari so te, ki tebe zanimajo, sem pa prepričana, da obstajajo ljudje, ki jih zanimajo podobne stvari in bi se z veseljem pogovarjali o njih in šli na kakšen sprehod. Potrebno jim je dati priložnost, da te spoznajo.
Mogoče pa lahko razmisliš tudi o tem, da komu pomagaš s prostovoljstvom, mogoče obstaja organizacija kjer se vidiš, da bi lahko komu pomagal in hkrati razširil svojo socialno mrežo.
Oglasi se še in vse dobro,
Lep pozdrav, Bernarda

Hvala za odgovor, gospa Dajčman.

Po naravi sicer sem tih, vendar nimam težav z navezovanjem stikov. Težava je bolj v tem, da se drugi ob tem odzovejo bolj zadržano – ko recimo v knjižnici pristopim do koga in želim načeti pogovor o knjigah ali temi, na katero se knjige, ki si jih ta oseba ogleduje, navezuje, dobim čudne poglede in nekaj enozložnih odgovorov, preden se pač odstranim.

Zanimajo me predvsem šport, hrana (rad kuham), narava in živali, pa tudi druge stvari vzbudijo mojo radovednost, recimo kakšno vprašanje o vesolju.

O prostovoljstvu bom zagotovo razmislil, ostajam pa odprt tudi za druge predloge.

Pozdravljen,

v knjižnici so morda ljudje malo presenečeni, ko jih nagovoriš, saj veš, knjižnica je bolj tih prostor in je verjetno je tudi to razlog, da ljudje ne odgovarjajo na dolgo. Kakšen izlet je gotovo bolj odprt prostor za več komunikacije. Zagotovo pa nekje obstaja tudi kakšno društvo občudovalcev zvezd ali pa bi vsaj moralo obstajati 😉 ali pa društvo ki povezuje ljudi, ki jih zanima vesolje: http://astronomska-revija-spika.si/slovenska-astronomska-drustva/

Zanimajo te same čudovite stvari tako da boš zagotovo spoznal tudi podobne ljudi.
Vse dobro,
lep pozdrav,
Bernarda