Pozdravljeni,

imam problem s taščo – gre mi na živce. Ko imamo družinska druženja z moževo družino ona konstantno govori – se ne ustavi. Če se začneš pogovarjat s kom drugim takoj vskoči in začne monolog o sebi. Zelo je nesamozavestna, skozi življenje je po njeno blazno trpela in zdaj je njen čas za se izživljat. Če kaj ni po njeno naredi cel tantrum. Če nas ni za božič ali veliko noč je to cela katastrofa (s tem da nihče ni veren). Moramo se videt za vse rojstne dneve in praznike in takrat je praznovanje eno celodnevno mučenje, in vse kar počnemo je da pošluamo njen monolog. Tudi praznovanje poteka v perfekcionističnem in nesproščenem vzdušju kot si ga je zamislila ona.

Problem nastopi, da se mi ne da tega delat in tako praznovat vesele dogodke. Druga stvar je da sem noseča in ne želim, da bi otrok doživljal praznovanja na tak način, kjer je stvar bolj obveznost kot kaj drugega. Možu je tudi dolgčas na praznovanjih in se strinja, da otrok tega ne rabi.

Mislim, ne bi jo želela izločit iz praznovanj. Rada bi samo, da se malo skulira. Da če nas kdaj ni ali pridemo kasneje, ne bo konec sveta. Ter da se vse ne vrti okoli nje cel dan. Pridem prav slabe volje in utrujena potem domov. Kot da bi cel dan poslušala pokvarjeno radijsko ploščo kjer nekdo nabija krneki. Meni se zdi neko normalno praznovanje 3 ure, no če je zabavno bi ostala dlje. Sploh ne razumem kako lahko govori cel dan, brez da se ustavi.

Pač že vidim, da ko pride otrok bo njeno obnašanje še bolj ekstremistično. Zanima me kako naj ji s čim manj drame in travm zanjo dopovemo vsaj eno od teh stvari:
1. da naj se malo skulira, če nas na neko praznovanje ni ne bo konec sveta. Sej jo mamo radi, čeprav se čudno obnaša.
2. da ne skače v besedo in spreminja temo če se npr. začnem pogovarjat z moževim bratom ali njegovo punco
2. da bi lahko imeli krajša druženja – lahko tudi večkrat. Samo, da se ne vleče. Npr. meni je ok da bi šli ven na kosilo pol pa domov, brez nekih obvez kaj potem, kje sedet, kaj jest, kolko jest, kako trkat kozarce, kaj pit, se fejk smejat… To je pač utrujajoče in sploh ni zabavno.

Vem da ni ravno psihiatrični problem, ampak mogoče imate kakšen nasvet. Do zdaj so se vsa najina odstopanja od njenih vizij končala z blazno užaljnostjo. Npr. enkrat je izgnala moža iz hiše in rekla naj se ne vrača (ker jaz nisem prišla na veliko noč). On se je pa tja vozil uro in pol.

Pozdravljeni,

res ni psihiatrično vprašanje, tašče so bolj univerzalna težava (malo heca). Glejte, nimam super pametnega nasveta. Umirjeno, ampak dosledno ji postavljat meje. Ko začne vsiljevat svoje teme, jo prijazno ustavite in ji povejte: “Oprostite, draga tašča, ampak mi je tainta pravkar razlagal nekaj zanimivega, želela bi ga poslušati do konca.” Ko vas povabi na praznovanje, rečete, da s hvaležnostjo sprejmete povabilo, ampak da boste morali po 3 urah odditi, ker ste utrujena, ali maček ima drisko, ali karkoli drugega. Seveda, si morata z možem razdeliti te naloge, tako da prihajajo enako pogosto od obeh in se morata strinjati, da bosta začela ljubeče ampak dosledno ji postavljati meje. To bo odlična vaja za starševstvo in lahko na to gledate kot na priložnost da izbrusite veščine ki ji bosta zelo potrebovala v prihodnje.
Srečno in lep pozdrav,