Pozdravljeni. Načel bi zanimivo temo, s katero se pogosto srečujemo v vsakdanjem življenju, pa naj se tega zavedamo ali ne. Skratka, gre za posebno stanje pri nekaterih posameznikih, ko se ta posameznik/posameznica v dani situaciji (nekateri praktično v vsaki!), počutijo ogrožene. Kaj je pravi razlog za to, najbolj ti ljudje vedo sami – ni pa nujno, nekateri se tega sploh ne zavedajo.

Da bo malo lažje, bom navedel primer:

Podjetje ima dve tajnici, tajnica 1 in tajnica 2. Tajnica 1 zjutraj skuha kavo in direktor jo pred vsemi pohvali. ”Mmmm..danes si skuhala odlično kavo!”. Tajnica 2, ki je prav tako prisotna, to sliši in v njej se sproži ”akcija”. Ne glede na to, da tajnica1 s tajnoco2 ni v sporu in nimata konflikta, se tajnica2 začenja počutiti ogroženo. Pa verjetno ne toliko v smislu – joj kako sem nesposobna (ali pa tudi), še kave ne znam skuhati, temveč tajnica2 začne tekmovati s tajnoco1 za vse zelo znano stvar, pozornost! Tajnica2 bo naredila vse, ampak res vse, da si pridobi direktorjevo pozornost nase, da bo ona bolj pomembna (in zaradi tega boljša) od tajnice1, ki se morda sploh ne zaveda da se je začel tihi boj za pozornost.

Kakšne izkušnje imate z ljudmi kot je tajnica2 in za kakšno vrsto motnje pri človeku gre v tem primeru? Ali menite, da se takšni ljudje ki se počutijo ogrožene sploh zavedajo, da so ravno oni sami izvor slabe volje in depresije, ter s tam ustvarjajo slabo klimo v družbi?
Srčno upam, da se pod to debato oglasi kakšna ”tajnica2” in nam pove več o tem zakaj takšna pretirana občutljivost.

Lep pozdrav, gospod Smith