Pozdravljeni,

že kar nekaj let imam težave z anksioznimi motnjami in depresivnim razpoloženjem. Vse skupaj se je močno poslabšalo po ločitvi 2 leti nazaj. Takrat sem čiszto izgubil voljo do življenja in je bilo res hudo. Nekako sem se prebijal iz dneva v dan. Zadnje leto obiskujem psihoterapevtko, in jemljem tudi 10 mg Brintellix. Stvar je v temu, da se mi zdi, da se mi stanje sploh ne izboljšuje. Mogoče malenkost, no… Ampak vseeno imam občutek, kot da sem vedno na enem in istem mestu. Kot da se ne premaknem zares… Sprašujem se, če mi tablete sploh pomagajo? Potem se sprašujem, če je oblika psihoterapije ki jo obiskujem sploh primerna glede na to, da obstaja cela vrsta različnih psihoterapij. Ali je kognitivno vedenjska terapija v mojem primeru OK, ki je usmerjena predvsem na ozaveščanje obstoječih miselnih vzorcev in na spreminjanje le teh, ampak bi bila bolj primerna, da bi kopal po preteklosti in iskal vzroke za moje težave? Ne vem no …. Kaj menite, kako naj vem katera psihoterapija bi bila najbolj primerna za moje težave?

Hvala za kakršenkoli odgovor.

Pozdravljeni,

vsaka ločitev je zahtevna, glede na vaše simptome (depresija in anksioznost) pa je to lahko še bolj stresno, saj se ti simptomi dotikajo težav pri separacijah v zgodnjih pomembnih odnosih in pri ločitvi podoživimo tudi našo zgodnjo travmo. To se ponavadi dogaja neozaveščeno in tudi nimamo direktnega (čustvenega) dostopa do teh dogodkov.

Kognitivno vedenjska terapija se ukvarja direktno s simptomatiko, medtem, ko se psihodinamske oblike psihoterapije (npr. psihoanalitična psihoterapija) ne ukvarjajo s simptomi, ampak z vzroki, ki simptome povzročajo. Naprimer, lahko gre za potlačene spomine, čustva ipd., ki zaradi neozaveščenosti in nerazrešenosti povzročajo občutke tesnobe, depresije, panične napade, anksioznosti itd. Za kratkotrajno olajšanje lahko pomagajo tehnike KVT, vendar na dolgi rok ne morejo razrešiti dinamike, ki simptome povzročajo.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Hvala za odgovor. Sem pričakoval tudi nekaj takega….
Ampak sedaj sem samo še bolj zmeden. Naj torej prekinem s KVT in poiščem drugo obliko psihoterapije? Kaj ko jih je toliko, od psihoanalize, geštalt, integrativna itd. Rad bi vedel, da bi izbral pravo, da ne zgubljam čas in denar po nepotrebnem. Poleg tega, ali veste na koga bi se lahko obrnil tukaj na Primorskem?

Hvala in lep pozdrav

So pa moje težave nekaj takega… sicer je težko opisat ampak bom vseeno poskusil. Mogoče mi boste znali na podlagi tega lažje pomagati. Dejstvo je, da sem velikokrat tesnoben in slabe volje, depresiven, brez volje in ne vidim smisla… Včasih sproži to stanje kak specifičen dogodek, velikokrat pa se to pojavi zjutraj, ko najraje nebi vstal iz postelje. Vsakič znova, ko začutim tesnobo se ustrašim v smislu kaj je z mano narobe, kaj naj naredim, kako naj se zdravim, katero zdravljenje bi bilo najbolj primerno zame, kaj naj sploh naredim, da se ne bom več tako počutil. In se začnem vrteti v tem krogu razmišljanja, ki ne vodi nikamor. Kot da imam nek problem, ki ga hočem razrešiti. In razmišljam in se vrtim v temu krogu. Potem sledi kot nek obup, panika, da se ne bom nikoli izkopal ven iz tega in postanem kot nekako razočaran, žalosten nad svojim bednim počutjem in zaradi tega postanem depresiven, žalosten zaradi tega, ker se tako počutim in se mi nič ne da in se ne morem sprostiti, ker sem kot v nekakšnem krču in ne znam ven iz tega. Včasih to traja par ur, včasih tudi par dni. Takoj po ločitvi sem se tako počutil tudi več tednov. Sploh ne znam se več sprostiti, sploh ne znam več uživati v življenju, večino časa sem tesnoben oz. depresiven in kot v nekakšnem krču. In zaradi tega se mi zdi kot da cel čas razmišljam kako rešiti ta problem. Kako se rešiti tega počutja… Naj povem, da dosti hodim v naravo, tekam, meditiram ampak ne vsak dan. Ampak nikakor to bedno počutje noče stran od mene…..

Se mi zdi, da je pri nas tako malo govora o teh psihičnih težavah in samega pristopa do tega. Sama se počutim zelo podobno, kot opisujete, pa namesto, da bi se ukvarjala s tem, kako naj se rešim tega (kar vseeno počnem) iščem in raziskujem, kako si sploh posiakti primerno pomoč, kaj sploh storiti, če ne želim, da gre to preko napotnice. Toliko informacij predvsem različnih … Potem pa naj človek najde izhod iz tega.

Vse dobro, ni konec sveta.

Bossko, pozdravljeni,

se opravičujem za pozen odgovor, sem očitno spregledal vaše sporočilo! Glede na opisano počutje bi bilo res smiselno, da poiščete poglobljeno psihoterapevtsko pomoč, ki naj po možnosti obsega vsaj eno uro tedensko ali več. Verjamem, da se vam bo sčasoma počutje izboljšalo.

V primeru, če še niste našli pomoči, mi lahko pišete tudi na [email protected] in vam bom poslal kakšen kontakt na primorskem.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni “Iste težave”,

v primeru, da imate kakšna vprašanja vam z veseljem odgovorim.

Lep pozdrav,
Miha Štrukelj