Pozdravljeni!

Vem, da je hčerka, stara 15 let v težavnem obdobju odraščanja in adolescence, vendar me to, kar počne pošteno plaši. Kaj menite, upravičeno?

V šoli je povprečna, končala je 9. razred OŠ, vpisala se je na umetniško gimnazijo, ker je resnično velik talent.
Začela se je zelo umikati v svet glasbe, kar samo po sebi ni nič narobe, saj igra (kot samouk) na številne inštrumente, kar smo ves čas podpirali, tudi z nakupi inštrumentov.
Med počitnicami sva rekla, da je ne bova obremenjevala, naj pač počne s svojim prostim časom kar jo je volja, saj ima pravico se spočiti od šolskih obveznosti. Vse lepo in prav, ponočuje, spi do 12h ali še dlje, ko ji pripravim kaj bolj zdravega za pojest (npr. danes ima v hladilniku zeljne krpice, samo makarone bi si skuhala in narezala paradižnik ali kumare in bi imela zdravo kosilo, pa ne bo, ker so krpice bljak, bo raje jedla piškote, čips, sladoled…). Ok, obdobje, pač. Jo bo srečala pamet.
Menda je na nekem koncertu spoznala nekoga, ki naj bi se rodil kot punca in je zdaj kot fant (mislim, da neuradno) in mi je povedala, da ona v bistvu že od vrtca čuti, da je biseksualna. Pač, moramo jo sprejeti, radi jo imamo, naša je, četudi je res.

Prejšnji teden je bila s prijateljico in njenimi starši, ki so vsi (otroci in starši) zelo super ljudje.
Ne vem, kaj jo je zdivjalo, ko je prišla domov, je bila obsedena z emo sceno. Kazala mi je neke skupine in pevce in kako bo ona od zdaj naprej »furala to sceno«. Takoj mi je zazvonila alarm, saj sem glede tega že brala. Mož mi je rekel, naj jo pustim, da pretiravam.
A včeraj je sodu izbilo dno, ko sem pred skupnim dopustom v službi delala nadure, saj imam veliko za postoriti, je mož hčerki odpeljal nabavit še nekaj stvari za dopust. Ko so se pripeljali domov, sem jih vsa vesela čakala pred hišo in ko je hčerka stopila iz avta, me je skoraj infarkt. Bila je vsa v črnem, čez obraz pa namazana kot maškara, emo stil, čez oči z rdečo itd. Ko me je skoraj pobralo na licu mesta, sem moža vprašala, če je videl kakšna je šla od doma. Ja, je. In se mu ne zdi to očitno nič takega, če želi, pa naj bo taka. Celo zabrusil mi je, da je slišala soseda, da sem »ufuknjena«.
Jokala sem, vse me je minilo. Ko sem ji rekla, da naj si izbriše masko, je rekla, da kaj me briga, kaka hodi in kaj bodo ljudje rekli. Mene pač ne. Takšen je mož.
Komaj sem čakala dopusta, zdaj pa se ga bojim, saj se mi je vse porušilo. Bojim se, ker gre punca iz manjšega, podeželskega kraja v večje mesto v srednjo šolo.
Mož se ne sekira tako kot jaz, pravi, da se bo vse uredilo, jaz pa menim, da bi morala biti z njo strožja, ker nima nobenih meja. Mož se kar pogovarja in pogovarja in jo sprašuje in ji 100% zaupa, ker je sam tako »rastel gor«, jaz pa se bojim, da naju bo prinašala okrog in resno zabredla.
Kaj pa vi menite?
Zaskrbljena mama najstnice

Pozdravljena.
Vidim, da vas hči s svojim vedenjem, stilom, odzivom plaši in da vas iskreno skrbi za njo. Ja, najstniki nam prinesejo veliko novega, podirajo meje in roko na srce, je to včasih res težko. Vidim, da ste v stiski in žal mi je, da vas mož v tem ne začuti, da bi vsaj ob njem zmogla prečutiti vsa ta občutja, ki se vam prebujajo ob vaši hčerki. Pomembno je, da se najprej zavedate svojih občutkov ob vaši najstniški hčerki in kaj je tisto, kar je za vas najtežje, kaj vas najbolj skrbi, česa vas je strah.
Kaj se v tem trenutku dogaja z njo in ali je to nevarno ali ne, bi težko rekla samo iz napisanega. Pomembno pa je, da se umirite, ker boste le tako lahko vstopila v njen svet. Predlagam vam, da se z njo čim več pogovarjate na način, da vas njen svet in njena občutja zanimajo (tudi če je v tem trenutku tako drugačen od vašega), kaj ji to pomeni, kaj v tem vidi. Mladostniki izgrajujejo svojo porajajočo individualnost (ob tem gredo včasih preko naših meja) in pomembno je, da imajo ob nas občutek, da se RES zanimamo zanje, za njihov svet (ki je lahko tako drugačen od našega), za njihova občutja (ki se tako hitro spreminjajo). Želijo, da jih ob tem spoštujemo, čeprav nas to velikokrat plaši in nas skrbi zanje.
Predlagam vam, da si preberete knjigo Vihar v glavi, moč najstniških možganov, da boste razumeli, kaj se dogaja v njenih možganih, ki se v tem trenutku zelo spreminjajo in posledično tudi njeno duševnost in zakaj so mladostniki včasih taki, kot so. Druga knjiga pa je In mulc si bo pomagal, kjer boste še bolje razumela, zakaj in na kakšen način ostati z njo povezana.
Ja, najstniki prinesejo vihar v nas, v sistem družine… Vem, ampak vem tudi to, da jih je lahko tudi hitro ujeti. Potrebujejo stik in varnost, ker je vihar tudi v njihovih glavah. Preberite to knjigo.
Želim vam vse dobro in veliko raziskovanja po lastnem mladostništvu. Mladostnik v hiši je velik izziv, ampak to obdobje vam lahko prinese tudi veliko novega.
Srečno