Pozdravljeni.
Zanima me ali je diagnoza custveno neuravnovesena oseba enako kot mom?

Pozdravljena, da, borderline ali čustveno neuravnovešena osebnostna motenost je uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB). Kriteriji za to diagnozo so jasno opredeljeni v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje (DSM 5). Strokovnjaki ocenjujejo, da je to diagnozo včasih težko postaviti, saj so ji nekatere druge motnje dokaj podobne, kot je npr. bipolarna motnja. V glavnem pa velja, da sta ključni značilnosti mejne osebnostne motnje impulzivnost in nestabilnost – posledično osebe z MOM nenehno nihajo v razpoloženju, interesih in odnosih.
Lepo vas pozdravljam, Leonida

Mene pa zanima, ali je mogoče pri MOM s kakšnimi zdravili preprečiti izbruhe jeze?

zal to po mojih izkusnjah ni mogoče.
Zdravila pomagajo umiriti, pomagajo da nekdo zacne “delati” na sebi, ampak pozdravijo pa ne.

v primeru osebnostnih motenj, kolikor jaz poznam, gre samo za “ucenje” primernih vzorcev in odzivov, v resnici pa taka oseba nikoli ne bo mogla funkcionirati spontano, normalno in imeti zdravih medčloveške odnosov. Z njjimi se samo da “lazje” shajati, če se prilagodimo in da sami nekaj skusajo storiti.

na dolgi rok pa je tezko.

lp SVO

Pozdravljeni, bistveno za uspešno zdravljenje MOM je njihova lastna motivacija, želja po spremembi (in ne da se vključijo na terapijo pod prisilo, nujo….). Zdravila so bergla, tako kot je opisal SVO, nikakor pa niso ključna oziroma garant za ozdravitev. Bom skušala biti čim bolj razumljiva. Ker se osebe z MOM med seboj sila razlikujejo tako glede na njihovo simptomatiko, s tem posledično pa tudi na tvorjenje medosebnih odnosov, kot na motivacijo po spremembi (nekateri te stopnje nikoli ne dosežejo) , vsekakor ne moremo enoznačno metati vse v en koš, da nikoli ne bodo zmožni imeti zdravih medčloveških odnosov. Raziskave navajajo 50% prve in 50% druge kategorije. Raziskave prav tako neizpodbitno kažejo, da je motnja ob ustrezno usposobljenem psihoterapevtu ozdravljiva do te mere, da se začno zavedati svojih občutkov/doživljanj in jih povezati z objektivnimi vzroki, ki večinoma tičijo v njihovih preteklih izkušnjah; da se zmorejo obvladati in ustrezno izražati svoje občutke, potrebe, želje, strahove….da se naučijo iskrenosti in zmorejo videti, slišati tudi druge, ne samo sebe, da razumejo svoja ego stanja….tako svojo zgodbo na forumu za ljudi z borderline osebnostno motnjo, ki smo ga odprli pred kratkim, zelo iskreno deli Vesna. Vendar, kot navedeno, brez njihove lastne motivacije ni govora o kakršnemkoli izboljšanju. Zato je tudi vztrajanje v odnosu z njimi povsem nesmiselno (ne boste jih rešili, niti jim s tem ne pomagate), jim bolj pomaga da jih zapustite – mnogi med njimi namreč povedo, da so jim prav zapustitve oziroma odhodi ljudi iz njihovih življenj dali za misliti oziroma da so se začeli zavedati, da pa je morda z njimi nekaj narobe. Nekako takole bi sklenila – z njimi vztrajamo razumno dolgo – opozorimo na napake, njihovo nerazumno vedenje ipd….morda le nekajkrat (saj poznate tisti rek – napaka se lahko zgodi samo enkrat, drugič ni več napaka….), in če ugotovimo da ni nikakršnega izboljšanja, odnos mirne vesti zapustimo. Lahko noč, Leonida