Pred leti sem bila na srečanju društva. Pridne gospodinje so spekle sladko pecivo iz bele moke in prinesle sadne sokove, da bo srečanje bolj prijetno. Naj omenim, da ta hrana pri njih povzrča težave in slab počutje. Vsi so se pritoževali nad slabim počutjem. Za veliko sejno mizo mi je nasproti sedela gospa srednjih let, ki se je zelo slabo počutila. Kaj smo se pogovarjali se ne spomnim, toda takoj sva si skočili v lase. Verjetno sem rekla, da se ji počutje lahko popravi, pa se ona s tem ni strinjala. Saj to se mi pogosto dogaja. Ljudje nočejo pomoči. Vsedla sem se poleg nje in se začela pogovarjati. Res je bila razburjena in je zelo trpela. Vprašala sem jo, če jo lahko jaz tapkam. Tapkanje ni poznala, toda mi je dovolila. Pol ure sem jo tapkala in njena bolečina na obrazu je počasi izignila. Usta so se razlezla v blažen nasmeh oči so se ji zasvetile. Njen obraz je postal kot sonček. Bolečina v duši je izginila, v telesu jo je pa še nekaj ostalo. Ni mogla verjeti, kakšna sprememba v pol ure. Na žalost je tako, da si veliko ljudi ne dovoli in nočejo niti poskusiti. Ne glede na to, kako trpijo so prepričani, da jim tapkanje ne bo pomagalo. Celo alergični so na tapkanje.

Čez nekaj tednov sem gospo ponovno srečala na cesti. Povedala je, da je v hudem stresu, da ima vrsto diagnoz, da se res slabo počuti in, da nima niti volje niti energije karkoli na sebi delati. Da ve, da je tapkanje učinkovito, toda ona tega ne more delati. Ne zmore. Malo sem pomislila in ji nato svetovala, naj vsak dan prosi angele, da jo zdravijo. Čez nekaj tednov sem dobila zahvalno pismo. “Draga Breda, hvala za vaš nasvet, vsak dan prosim angele za zdravljenje in mi pomagajo. Hvala”

Dr. Joe Dispenza je rekel, da, ko so na začetku zdravili skupino ljudi, so se pozdravili tisti, ki so verjeli, da imajo v sebi nevidno silo, ki jih lahko pozdravi.

V dokumentarnem filmu Matrica življenje je nek zdravnik, znanstvenik, ne vem kaj točno je bil, rekel:” Če verjamete, da je vaša bolezen ozdravljiva, imate prav. Če verjamete, da ni, imate tudi prav. ” Zakaj? Če verjameš v uspeh, je to že ena tretjina zdravljenja. To je placebo. Ena tretjina ljudi se pozdravi, ne zaradi medicinskega zdravljenja, temveč zato, ker so verjeli, da se lahko pozdravijo.

V nekemem obdobju svojega življenja nisem šla od doma brez heleksa v torbici. To mi je dajalo občutek varnosti, da mi bo helex v kriznih trenutkih vedno pomagal. Čudilo me je pa to, da mi je včasih pomagal tako hitro. Takoj, ko sem ga dala v usta in se še raztopil ni v želodcu, je panika že izginila. Zanimivo, ne…..Če bi takrat dala v usta tatic bonbon in si rekla, da je helex bi bil učinek isti. Ko sem se začela redno tapkati, nisem več potrebovala antidepresivov in helexa.

Zdravilka Bety Shine piše v svoji knjigi. V svojem umu si ustvarite lekarno. Lepo jo opremite in na police si zložite vsa zdravila in kapljice, ki jih potrebujete. Ko imate določene težave, obiščite svojo namišljenim lekarno in vzemite zdravilo. To se mi je zdelo res neumno. Toda, kaj je ona uporabila? Placebo. Če redno jemljete neka zdravila, pa vam jih slučajno zmanjka, ali jih nimate pri roki, sin lahko samo domišljate, da ste jih vzeli, pa bo učinek enak kot, da bi jih res vzeli.

Če si predstavljate, da počnete stvari, ki bi jih počeli, če bi bili zdravi, recimo smučate, plešeta….takrat telo misli, da je zdravo in se v resnici zdravi. Vse to je placebo. Naš um ima neverjetno moč.

Lee Holden Qigong Master ima Inner smile meditacijo na youtube. Mantak Chia tudi. Med meditacijo s svojim umom pošlješ ljubezen, nasmeh, energijo in zdravljenje vsak organ v telesu. Zdravilka Deborah King si je pozdravila raka z meditacijo.

Obratno od placeba je pa nocebo. Ta deluje pa 100 procentno. Če v nekaj ne verjameš, deluje to 100 procentno. O placebu in nocebu veliko govori celični biolog in znanstvenik dr. Bruce Lipton.

Breda

Oglasila se mi je gospa, o kateri sem pisala na začetku. Sporočila je, da se počuti veliko bolje, da bolečin nima več. Zasluge pripisuje tudi meni in tapjanu.

Veliko ljudi ne prizna, noče videti, da je prišlo do izboljšanja. V njihovi glavi je prepričanje, da se stvari ne morejo kar tako spremeniti. Zato spremembe ne opazijo. Opazijo jo pa drugi.

Zanimivo je opazovati otroke in domače ljubljenčke. Oni nimajo podzavestnega odpora, tako kot odrasli. Pri njih je sprememba očitna.

Par dni nazaj sem srečala dve gospe z 8? letnim fantkom in dojenčkom v vozičku. Moja psička vedno rada pozdravlja otroke in odrasle, da jo potem božajo. Gospa je povedala, da se ona in fantek bojita psov. Vprašala sem jo, če naredimo eno kratko terapijo. Ko je privolila, smo se tapkali. Ne po EFT temveč po WHEE metodi, ker je enostavneje. Prekrižali roke na prsih in…, kar tam, sredi soseske. Fantek je malo plašno gledal, in se tapkal, gospa pa nič. Je samo gledala. Čez 5 minut je fantek čepel pri moji psički in jo božal. Ves szrah je izginil. Gospa je povedala, da se boji samo velikih psov…Ja, pa tega strahu ni hotela spustiti. To se mi je že zgodilo. Ko je neka druga gospa začutila, da strah pred kužkom izginja, ga ni hotela spustiti. Začela se je smejati in obrnila je hrbet in se prenehala tapkati. Strah ji je dajal občutek varnosti.

Breda

Štiri upokojenke sedijo in pijejo čaj. Ena od njih je moja malenkost. Rečem: ” Danes je vaš najsrečnejši dan v letošnjem letu, ker ste srečale mene.” In potem jim dolgo predavam o Bruce Liptonu, kvantni fiziki, energiski medicini, prepričanjih…Dve sta povedali, da je rak v njihovi družini. Ena je vprašala, če deluje tudi, če nič ne verjameš.. Potem jim pošljem po SMSu še Donnino Dnevno energijsko rutino, pa videe o tapkanju… Po čaju se nismo več niti videla, niti slišale. Mislim, da ni bil to njihov najsrečnejši dan. Niso mi napisale pohvalnega SMS-a. Recimo, da sem jim odprla oči za nove možnosti.. Ali, da so vaje, ki sem jih poslala, super.. Verjetno so obdržale svoje stare navade in prepričanja. Le zakaj bi to spreminjale, saj imajo vsa potebna zdravila in to je vse, kar potrebujejo.

Na pasjem sprehodu srečam gospo. Pripoveduje, da je bila celo popoldne na urgencii, pa ji niso mogli znižati pritiska, ki je bil…povem ji za oljčne liste in grem naprej. Lahko bi ji pokazala Donnino vajo za znižanje pritiska ali povedala o tapkanju, pa sem ji samo omenila čaj iz oljčnih listov. Me je že izučilo.

Ko sem bila pred leti pri mami v Domu, je njena obupana soseda vsa rdeča v glavo ležala v postelji. Nihče ji ni pomagal, no dobila je menda zdravila za znižanje pritiska, pa brez učinka. Vprašala sem jo, če ji lahko pomagam. Potem sem jo tapkala in po 15 minutah ji je bilo bolje. Še dve leti kasneje se mi je zahvaljevala, kako ji je moje tapkanje pomagalo, ko ji nič drugega ni. Dobro, da ga je sprejela. Lahko ga ne bi, v stanju kot je bila. Ne bi vsakdo sprejel takšne pomoči.

Gregg Braden na Youtube kaže video iz Kitajske Bolnišnice. Nekajkrat sem ga že omenila. Ženska ima tumor na mehurju. Trije posebaj usposobljeni zdravniki poleg nje v Kitajščini kričijo nekaj takega, kot, da je delo že opravljeno in, da tumorja ni več. Pa se na posnetku vidi, na levi tumor na začetku in na desni tumor, ki izginja in kako izgine v 3 minutah. In potem veselo vsi zaploskajo.

Naša težava je v resnici ta, da nas je preveč strah, da bi si kaj škodovali, če bi kaj delali na sebi in, da imamo radi stvari take, kot so. Tudi, če so slabe. Pa v našem prepričanju, da nas lahko pozdravi samo zdravnik. Morda verjamemo še v kakšna zelišča in dodatke, v nekaj za kar preberemo, da učinkuje in to je vse. V nekaj, kar vtaknemo v svoja usta in že to je lahko tudi placebo, ki nas pozdravi. Tretjina ozdravitev je posledica placeba. Zdravniki nimajo nič pri tem. Tako pravi Bruce Lipton.

Res, ljudje smo tako prepričani v svoja prepričanja, da nočemo videti luči na koncu tunela. Ni varno. Varno je samo to, kat poznamo in, kar nam predpišejo zdravniki.

Breda

Tole moram napisati zato, ker se pri vseh mojih 906 objavah na Medovernet, ne spomnim, da bi kdo napisal”: Breda, hvala, poskusila sem, deluje, res se počutim bolje. DELUJE!”. Meni ni bilo težko tudi po nekaj ur pisati in prevajati nekaj, za kar se mi je zdelo, da bi drugim lahko pomagalo. Toda, ne razumem, ali smo ljudje res taki, da smo z drugimi pripravljeni deliti samo žalostne in težke zgodbe in o tem pisati, veselih pa ne.. Ali res moje prispevke samo berete, poskusite pa nič dn tega, o čemer pišem. Ali smo ljudje res taki… naprej ne bom več pisala…Zanimivi prispevki so tudi na forumh Fibromialgija, kjer očitno že pol leta nimajo moderatorja in čakajo tam na objavo že pol leta…So že malo zastareli..

Pred tremi dvevi me je poklicala znanka. “Veliko mislim nate, da ti moram povedati in se zahvaliti…” Po dolgem čakanju je končno dočakala operacijo svoje ščitnice. No, pa ta ni bila potrebna, ker je njena ščitnica sedajzdrava. Vsa vesela mi je povedala, da je vsak dan delala po mojih navodilih in… rekla je, kako mi je hvaležna… Enkrat lani sva kosili pri Čadu in jaz sem ji na listke iz blokca risala in pisala, kaj naj dela. Potem je Rekla, da jo kolena pa še vedno bolijo. Da verjame v to, da se lahko sama pozdravi in, da bo delala na tem. Na SMS sem ji poslala video in navodila. In včeraj me je poklicala in vesela povedala, da so kolena veliko boljša. Potem sem ji svetovala še….

Res sem sem bila vesela zanjo in njena pohvala in zahvala mi je dala občutek vrednosti.

Breda

Pred šestimi leti sem na pasjem sprehodu srečala gospo, ki mi je povedala, da je depresivna, da je sin dislektik… Več kot eno uro sem ji pripovedovala o tapkanju, o tem, da energijske vaje pomagajo dislektikom, da tapkanje pomaga pri depresiji… No, pa sem to gospo srečala na pasjem sprehodu pred par dnevi. Povedala je, da je invalidsko upokojena, da težko živi, da ima dolgove, da je sin že v službi…Da se tapkanja ni nikoli lotila.

Mimo je prišla gospa, ki sem ji pred mesecem dni pokazala WHEE metodo, ker jo je bolela noga in je šepala. Nikoli ni hodila tako z lahkoto, kot zadnjič. Povedala je, da dela to, kar sem ji pokazala.

Breda

Pred nekaj leti je hčerka s punčkama prišla na obisk in s seboj pripeljala tudi prijateljico s sinovoma. Eden od fantkov se je oklepal mamice kot klop in ni hotel biti niti sekundo sam. Stalno ji je bil v naročju. Ko smo sedeli na balkonu, sem ji povedala o tapkanju jo vprašala, če želi, sa fantku odpravimo ta strah. Ko je privolila, sva se obe tapkali za fantka. (To je nadomestno tapkanje.) Ko sem jo čez dolgo časa ponovno srečala in jo povprašala po sinu, mi je povedala, da sva takrat njegov strah odpravili. Takrat sem ji podarila tudi eft priročnik in CD, če je pa s tapkanjem nadaljevala, pa ne vem.

Breda