Pozdravljeni,

čeprav na žalost še vedno v družbi depresija in druge duševne bolezni veljaja za tabu, sploh psihiatrične bolnice in terapevti.
Se že nekaj časa sprašujem, kako to, da ne obstaja zavarovanj za duševne bolezni npr. anksioznost, depresija, shizofrenija, bipolarna motnja, motnje hranjenja.

Zgodilo se mi je namreč, da sem pri 22ih letih resno zbolel. Če bi bil zaposlen, bi normalno dobil bolniško, da v času bolezni ne bi dodatno skrbel za finančne težave, kar je dodatno poslabšalo stanje.

Zaradi čustvenega dogodka sem namreč padel v zelo hudo depresijo (stalna žalost, nepojmljive bolečine, glavobol, občutki nesposobnosti, brezizhodnosti, popolna nesposobnost za delo, nezmožnost čutenja prijetnih čustev, misli o samomoru, zbujanje v joku, itd.itd) po poznani Goldbergovi lestvici in resno anksioznost (tesnoba, panični napadi, globok strah), motnje hranjenja. Potem sem čez po leta izgubil očeta in nato še babico. Mama upokojena, pod 500€ dohodka. Pomagal mi je absolvent in fiktiven vpis na magisterij, da sem dobival del pokojnine po očetu. Službe dolgo časa nisem dobil, potem sem se počasi ob minimalcu finančno olajšal.

Vse ta čas praktično nisem imel nobenega življenja, nič, v čemer bi lahko užival. Pravijo, v čemer ne uživaš, potem tega ne pocni. Jaz nisem imel izbire.

Terapevt (samoplačniški, ker zavarovanje resne tedenske terapije ne krije) in zdravila so mi veliko pomagali, pa tudi nekateri ljudje.
Sedaj sem star 26. Izgubil sem vse ljudi, praktično nimam prijateljev, nisem sposoben socialnih stikov in še vedno tavam brez življenja in brez smisla. Na srečo imam vsaj v redu službo. Še enkrat, nisem sposoben uživat v čemerkoli. Da se delat, da kolikor toliko izgledaš normalen.

Moje vprašanje, kako lahko nekdo, ki npr. postane delni invalid, dobi podporo, nekdo, ki si odreže prst, dobi odškodnino (za oboje se, da je prav, da je tako), vendar pri depresiji, ki ti resno uniči življenje in izbriše vesela čustva za par let, deset let, ne obstaja nobena olajševalna okoliščina, po mojem vedenju. Sploh če si študent, si potegnil ta kratko.

Vem, svet ni fer, naravna selekcija za šibkejše in manj privilegirane. Ne iščem odškodnine, saj ne verjamem, da bi kakršnakoli vsota pomagala dobiti prijatelje in moje življenje nazaj.

Kaj res ne obstaja nič takega pri zdravstvenem zavarovanju? Bi zavarovalnice propadle?