Bom napisala nekaj iz svojega življenja , čeprav take zgodbe prebirate dnevno . In zakaj si to želim napisati ? Preprosto moram povedati , da ob nekaterih tipih lahko popolnoma znoriš vsaj za hip .
Imela sem moža, ki je funkcioniral boljše ne bi mogel . S seboj je prinesel kvalitete , ki so hvale vredne . Zvestoba, razumevanje , spoštovanje … za vse to pri njem ni bilo treba nikoli prositi , vse je dajal spontano . Ob takem človeku dobro živiš in dobro vračaš in življenje teče lepo po smernicah in ne poznaš izbruhov , kreganja in žalitev . Pravzaprav ti je ob takem človeku vsa drama ali drame popolna neznanka , nekaj kar se dogaja drugim . Prišlo je tudi tu pa tam do prepira . On me s tišino nikoli ni izsiljeval . Nekaj uric kuhanja in že sva govorila . Tako je bilo 20 let . Prišla je bolezen in je odšel za vedno .
Nikoli ga nisem slišala govoriti , da bi bilo z menoj karkoli narobe ali da me ne prepozna več . Leta so minevala in v življenje je prišel nov moški . Brez spoštovanja , zvestobe, sramote z veliko egoizma in sebičnosti . Pravzaprav ni nad menoj nikoli znorel ali dvignil roko vse je počel prefinjeno in natančno . Najprej se je začelo z nekimi skrivnostmi . Te skrivnosti so bile njegove postelje ljubice , ki pa niso bile nič posebnega le odreči se jih ni mogel . Z njegove strani popolna nesposobnost za karkoli kar pomeni dober odnos . Pri njem nikoli nisem vedela pri čem sem . Čez čas se je pričela pojavljati nesramnost kot prijateljevanje z ljubico še naprej na družbenih omrežjih , dopisovanje , osvajanje…. in pa hladnost ob mojih pripombah . Najprej so bile samo pripombe . Misliš si , da imaš opravka z odraslo osebo , ki bo ob pogovoru razumela kaj kvari odnos in kaj ga bi naj izboljševalo . Bil je bob v steno strel v prazno saj ga ni ganilo popolnoma nič in tudi spremenil ni nič . Vsakodnevno metanje peska v oči , zanikanje , prefinjene laži . Njemu se ni zdelo sporno da si dopisuje z ljubico , v istem hipu si je želel dober odnos tudi z menoj . Kera iluzija , kera nora glava . Potem pa počasi postajaš živčen, nerazpožen , vzkipljiv … čedalje večjo potrebo sem imela po tem , da ga užalim vsaj verbalno . Ni se prepiral . In tudi za pametnega ga zaradi tega nisem imela kaj bolj . On je točno vedel kaj počne . Juho , ki jo je v resnici sam skuhal sem jedla le jaz . Ko si temu človeku za kratek čas obrnil hrbet je bil v trenutku samski . Saj samski je hotel ostati tudi ob meni . Večni beg pred odgovornostjo , zavezo… … na razne načine je dal to vedeti čeprav se tega še sam ni opazil .Ob takem človeku ne veš točno na kaj si bolj jezen . Na njegove starše ali na njega ? S takim človekom ni življenja je le ena zmešnjava , ki vodi v norost . Najbolj zanima je njihova hladnost in še bolj zanimivo je to , da se takim osebam zdi , da si ti tisti , ki kompliciraš ,iščeš prepire. Hitro dobiš nalepko , da si nor in , da je steboj nekaj narobe . Ne strinjam se stem , da osebnostno motnjo prineš s seboj , osebnostnjo motnjo lahko pokasiraš s časom z pokvarjenim partnerjem , ki razmerja ne živi ga le uničuje , te preizkuša kako daleč lahko gre in kako močno ga ljubiš . In to imajo za ljubezen tebe pa za noro .

The end, bistveno je, da razumeš, da ljudje s takšno osebnostnjo mislijo, čustvujejo in delujejo drugače, kot “običajni” ljudje. Dokler ne spoznaš pobliže nekoga takšnega, si tega sploh ne moreš predstavljati in zato z njim odreagiraš oziroma si razlagaš kot bi šlo za način razmšljanja običajnega človeka. Zato ta občutek, da se zaletavaš v steno, ne glede na to, kaj vse poskusiš.

Oni so preprosto drugačni, zato je izguba energije, da od njih pričakuješ, da bodo delovali, razmšljalil, čutili, se odzvali tako kot se ti. To je že vnaprej izgubljena bitka.

Tu je treba najprej analizirati situacijo takšna kot je ( dejanja, ne besede) in se nato vprašati ali lahko oziroma sploh hočeš biti v odnosu s takšo osebo. Če da, potem se je treba še bolj poglobiti in se naučiti postavljati jasne meje in mehanizmov, da še sam ne padeš v borderland kaos, če ti tak odnos oziroma partner ne paše, pa je najbolje spakirati kovčke in čimprej oditi, ker vsakršno pregovarjanje, opravičevanje, razlaganje, poskusi sprememb…itd. je večinoma že vnaprje obsojeno na neuspeh.

Nihče, ki je bil nekaj časa v partnerskem ( pa tudri prjateljskem ali službenem) odnosu s takšno osebo iz takšnega odnosa ne pride povsem nepoškodovan. Vendar je vam lažje, da se spet postavite na noge in ustvarite zdrave odnose, kot njim. Ko in če sploh prevzamejo oni odgovrnost zase in svoja dejanja in če vedo, kaj sploh želeijo in običajno tudi z res izjemno veliko strokovne pomoči, lahko boljše sicer ustavarijo tudi oni. Težava je le, da večinoma niso sposobni uvideti, da so tudi oni vzrok za težave v odnsou, da večinoma iščejo vzrok svojih težav v drugih in da običjano niso nikoli ničesar krivi in imajo res majhno kondicijo, kar se tiče dela na sebi.

Torej odločitev je na vas, si takšnega odnosa želite ali ne in kaj boste storila v zvezi s tem. Njega ne morete spremeniti, edino na kar imate vpliv, kar lahko spremenite ste vi sama.