Tale forum berem že od leta 2013. Odkrila sem ga slučajno (ali pa tudi ne), ko sem se reševala iz zakona z res hudim MOMsterjem. V petih letih je iz mene nastala zgolj lupina in senca same sebe. Ko prebiram komentarje na družabnih omrežjih, kako je lahko to nesrečno punco tako zmanipuliral, jo popolnoma osamil, ji opral možgane, jo zapufal do grla, jo pripravil do tako grozljivega dejanja … lahko rečem samo to … nimate pojma česa so sposobni ti ljudje z angelskimi obrazi.
Ko sem rajžala od ene do druge institucije, začenši s prijavo družinskega nasilja na pristojni PP, do pristojnega CSD, klinične psihologinje, ki se je ukvarjala z urejanjem medsebojnih razmerji itd, itd, mi nihče ni verjel, kar sem pripovedovala. Vse je “namazal na kruh” s tako lahkoto, da je bilo že smešno. Kamorkoli so ga poklicali je prišel s tistim angelskim obrazom, čisto skrušen in “popolnoma psihično uničen”, ker sem ga zapustila … in on ni imel pojma zakaj.
Edino na DNK mu niso nasedli. Hodil je celo na treninge socialnih večšin za moške nasilneže in bil popolnoma tiho. Samo sedel je tam, poslušal in ne dvomim, si mislil svoje … vi kar tumbajte, kar vas je volja. No, pa so ga pogruntali. Nekako tako so mi pojasnili … skrajno ambivalenten, ne sprejema nikakršne odgovornosti za svoja dejanja, sooča se s hudim sramom, vendar ne za dejanja, ki jih je počel, ampak zato, ker je padla maska in so ljudje zvedeli, kdo sploh je.
Ko danes gledam nazaj na svojo situacijo, nisem povsem prepričana, če bi jo dobro odnesla v kolikor bi ostala z njim.
Upam, upam v dobro drugih potencialnih žrtev, da so se tako na široko razpisali vsi mediji, da so se jim pridružili strokovnjaki z različnih področji in poskušajo osvetliti delovanje oseb z MOM in NOM. Žal, se je moralo zgoditi res nekaj nepojmljivega in strašljivega, da so se zganili.
Še stavek ali dva o prijateljih. Ja, seveda vsi vidijo kaj se dogaja. Ampak se raje umaknejo, ker ti ljudje znajo biti taaakooo neprijetni, kadar hočejo svojo žrtev osamiti, da vsi odidejo.
Pa še nekaj je: Ne poznam nobene (z menoj vred … takrat), ki bi bivši verjela, kdo in kakšen je oz. bo postal v kratkem. Pravi obraz pokažejo šele takrat, ko je žrtev že globoko zabredla v “močvirje nore ljubezni”.

Pozdravljena, sama imam čisto podobno izkušnjo. Stara sem 21 let, v zvezi s tem partnerjem sva 2 leti. Že na začetku zveze so se pri njem kazali neki znaki NOM, ampak sem velikokrat to potisnila v ozadje glave in mislila, da samo pretiravam. Vedno je bila napaka v meni, nikoli v njem. V 2 letih zveze, sem ga mogoče enkrat slišala reči “oprosti, žal mi je, bom popravil”. ENKRAT! A zajebal je večkrat, kot samo enkrat. Vedno sem bila jaz kriva za vse. Ko je prišlo do kakega nesporazuma in sem se želela pogovoriti o tem (sama sem tak tip, da se rad vedno pogovori že takoj ob nekem konfliktu ali podobni situaciji), sem se na koncu JAZ opravičevala njemu, ker me je tako zmanipuliral, češ kaj mu gnjavim, naj raje na svoje napake pomislim itd. V 2 letih mu je uspelo, da nimam več neke samopodobe, samozavesti, občutek imam da niti ne znam več sama odločitev sprejemat – predvsem zaradi tega, ker je vedno mogla obveljati njegova odločitev in njegovo mnenje glede nečesa, saj ne sprejme, da imajo drugi ljudje različno mnenje. Marca sem ugotovila, da mi kriva pogovore s sodelavkino hčerko, njegov odgovor ob soočenju ko sem izvedela je bil: to je moja osebna stvar, to se tebe ne tiče, pretiravaš, preveč mi gnjaviš s tem. Na koncu sem se seveda jaz opravičevala njemu, SPET. Da ne omenjam, kolikokrat mi je omenjal da bi mogla biti bolj seksi, bolj kot pornozvezda, mogla bi biti bolj kot gospodinja. Noro. Pred enim tednom sem dejansko prebrala en članek na temo NOM in MOM in sem ugotovila, da sva se skupaj našla empat (jaz) in narcis (on). In trenutno se izobražujem na tem področju in zbiram moč, da se odstranim iz tega odnosa, čeprav imam občutek da ne zmorem. Počutim se, kot da sem prikovana nanj, da ne zmorem brez njega, da sem brez njega nula – tako daleč so šle njegove manipulacije in žaljivke. Tako da vsa čast vam, da ste se uspeli rešit tega. In držite pesti, da bo uspelo tudi meni.
Lep pozdrav

Ista stvar…
Čimprej stran od takega človeka, zberi moč in pogum in pojdi čimdlje, ker skoraj zagotovo tudi po zaključku zveze ne boš imela miru. Sem imela 7 let pekla s takim človekom in potem še nekaj let po zaključku zveze. Težko se ga je otrest… Dokler ne najde druge žrtve. Bognedaj imet otroka z njim, bo uničil še njega…
Odkar ga ni več je moje življenje mirno in popolno. Prav tako pravita obe njuni hčerki… Žal. Žalostno, a resnično.