Nekam moram napisat, drugače se mi bo še zmešalo. Sem v zvezi s moškim, ki je ločen in ima tri otroke. Ločil se je nekaj let preden sva začela midva. Imel je en kup težav, ko sva se spoznala. Po ločitvi je vse zapustil ženi, tako, da je sam brez svojega premoženja. Jaz mu ves čas pomagam, da lahko skrbi zase, za otroka, dva sta že na svojem, da hodi normalno v službo. Podpiram ga finančno, da se je losal starih dolgov, ki jih je imel zaradi kreditov, ki sta jih imela z ženo in jih je on prevzel, tudi sedaj ga finančno podpiram, ker zasluži premalo za bivanje, življenje in skrb za otroka. Ne živiva skupaj. Cel teden delava vsak na svojem koncu. Vikende mora velikokrat preživet z otrokom, čeprav ga ima pri sebi vsak drugi teden. Če mu rečem, da ni potrebe po taki odgovornosti in, da glede na to, da sem ga rešila iz totalnega propada lahko kdaj misli tudi name, me kam pelje, se kdaj spomni name, recimo danes, ko imamo ženske praznik. Ne, on mi skoz piše kako je z otrokom in se moram jaz skoz s tem ukvarjat, mu delit nasvete, celo takrat, ko je z otrokom bivša žena. Pa ta otrok ni dojenček, da ne bo pomote. Ali mislite, da sem egoistična in zahtevam preveč? Ali moški manipulira z mano? Vedno bolj imam občutek, da me dobro vodi skozi to igro. Jaz se skoz trudim, da je vse urejeno, ko bi imela čas za naju pa se moramo vedno pogovarjat o njegovih problemih, ko že mislim, da je finančno in drugače urejeno, se že pojavi kakšen vrag. Z otrokom se tudi ves čas dopisuje, tudi, ko je z mano, tisti dan, dva, največ štiri na mesec. Drugače pa rad žura in, ko pride k meni je ves vesel, če pridejo sosedje, da se kaj spije in dobro poje, seveda jaz sem financer in mnogokrat tudi kuhar 🙂 Ker so večinoma moški je včasih še ljubosumen, da se je kdo pogovarjal preveč samo z mano. Ko mi je enkrat to omenil, sem pa res znorela. Ima pa tudi dobro lastnost in to je, da je dober v postelji in tudi sicer ljubeč ali se pa samo naredi, da lahko potem vse dobi. Ampak to mi počasi ni več dovolj, ker sem utrujena od odgovornosti. Imam tudi psihično naporno službo.
Hvala, ker ste me poslušali.

Spoštovani,

pravite, da ste želeli svojo situacijo podeliti in si malo olajšati dušo. Ok. Imam občutek, da bi želeli na vprašanje »Ali mislite, da sem egoistična in zahtevam preveč?« prebrati odgovor v smislu »Ne, ne, super si ti. Vidiš kako si pridna in se žrtvuješ. On manipulira s tabo. Ti si dobra, on pa slab«. Ne vem, ali to drži? Bova videla kakšne odgovore bodo dodali bralci foruma.

Če pa bi se kdaj odločili rešiti svojo neprijetno situacijo, torej rešiti svoj notranji konflikt – biti z njim ali ne biti z njim – pa lahko razmišljate v tej smeri. V obdobju sklepanja partnerstva se dogajajo zanimivi, večinoma nezavedni, psihološki procesi. Sklepa se t.i. psihološka pogodba. To lahko traja več mesecev. Takrat partnerja spoznavata drug drugega in pristajata na posamezne vidike veze. Recimo – partner že na začetku veze pokaže, da je v finančnih težavah, da ima otroke, da se ne znajde najbolje v odraslem življenju (ne zasluži dovolj zase) itd. In partnerka mu začne dajati mesečno nekaj denarja in skrbeti, da je vse urejeno. Ona na to pristane, ker zelo uživa v seksu s partnerjem in ji veliko pomenijo redki trenutki nežnosti. In to je potem en del psihološke pogodbe med partnerjema kaj bo kdo delal, kako se bo kdo obnašal, kaj bo za to dobil itd. Dokler se oba partnerja držita prvotne pogodbe in sta z njenimi pogoji zadovoljna, ne prihaja do težav v partnerstvu. Zato bi bilo prvo vprašanje za vas ali se partner danes vede bistveno drugače kot se je v prvih mesecih veze? To bi pomenilo, da on krši sklenjeno pogodbo. V tem primeru predlagamo pogovor v smislu: »Na začetku si se obnašal tako, zdaj pa tako. To je meni zelo neprijetno. Jaz želim tako in tako. Kaj praviš? ….« Če pa se partner vede enako kot na začetku, pa je mogoče, da le vi niste več zadovoljni s pogoji pogodbe kot je bila sklenjena na začetku. Torej, da ne želite več financirati partnerja in mu odnašati riti, čeprav sta na začetku na to pristali. V tem primeru bi se psihološko gledano partner upravičeno čudil, kaj je zdaj naenkrat narobe. V tem primeru pa priporočamo pogovor v smeri: »Vem, da je bilo od začetka tako, da sem te financirala in skrbela za ostale zadeve. Tako sem se odločila in od tega tudi nekaj imela. Za naprej pa zame to ni več sprejemljivo. Vem, da jaz spreminjam zadeve, ampak želim tako in tako. Kaj praviš?…«

Razumevanje koncepta psihološke pogodbe omogoča razrešitev vašega notranjega konflikta. Za to so tri poti.
× Prvič, odločite se, da partnerjeve lastnosti, ki so vam všeč vseeno odtehtajo tiste, ki vam niso. To pomeni, da sprejmete partnerja takega kot je in živite naprej. Ne doživljate pa več notranjega konflikta in pretirane jeze ob tem njegovem vedenju.
× Drugič, pri sebi razčistite kakšne partnerjeve lastnosti so za vas nujne, katere pa nesprejemljive. To predstavite partnerju, ta nove pogoje sprejme in spremeni svoje vedenje.
× In tretjič, to isto predstavite partnerju in on to zavrne. Vi prekinete partnerstvo in si poiščete drugega partnerja, ki bo ustrezal vašim kriterijem.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Tega nikakor ne smes dopustit da bi se ti zmesalo…sem tudi sam locen z enim otrokom pa mi na kraj pameti nebi prislo da bi me mogla partnerica financno podpirat ce bi jo imel…glede na to da ima 3 otroke ,o cem je pa takrat razmisljal ko jih je naredil…glede na to da je v postli dober to se ne pomeni da moras zato ti njega financirat…mimogrede fajn se lahko imas tud ce se ne pije…lp

Mam dva otroka, z bivšo nism že dve leti, mam službo, svoje stanovanje… Nekako so vse te grde travme že za mano pa se mi zdi d se vedno nism dovolj sestavln d bi sel u neko vezo k mam se zmerj obcutk d nebi mogu dovol dat d bi me pa se neka financno podperala ma dj bejž, to ni pravično, pol pa se sama do sebe nisi d si to dovolš.