So to znaki MOM?
Ker sem zmedena sem se odločila poiskati pomoč na forumu. Prebrala sem veliko o MOM/NOM na spletu in počasi dojemam (nisem prepričana v to ker pač ne morem postavljati diagnoze saj za to nisem usposobljena oz. še jaz to težko razumem). Moj partner ima določene znake MOM-a. Skupaj sva 4 leta. Prvo leto je bilo vse vredu, tudi pogovori in gradnja odnosa z njegove strani je bila korektna. Po prvem letu se je začelo, ko se z čim nisem strinjala ali ko sem izrazila svojo potrebo po nečem je izbruhnil z agresijo in nasiljem..tega nisem bila vajena in sem se prestrašila kaj je zdaj to. Izgovor je sledil, da ima probleme v službi, finance, stres…ker nisem človek, ki obrne hrbet zaradi prvega resnega konflikta sem ga skušala razumeti…sledil je pogovor in obljuba z njegove strani, da se to ne bo ponovilo. Veza se je nadaljevala vendar so bili njegovi izbruhi čedalje pogostejši, čedalje bolj je mislil nase, me izsiljeval, krivda vedno na moji strani…bolj sem se trudila ga poslušat in upoštevat njegovo mnenje in želje bolj sem izgubljala sebe. Večkrat v modricah. Sem brala na spletu o tem ogromno…že takrat se mi je dozdevalo da ima določene znake MOM in sem se začela postavljati zase. Nisem dovolila več da bi me pretepal, sama sem bila odločna in sem se branila kakor sem se lahko…takrat se je nekaj spremenilo…z agresijo ni imel več moči nad mano, ker sem se zoperstavila…se je potegnil nazaj. Sledilo je opravičevanje in obljube da si poišče pomoč. Nekaj je spremenil, se potegnil za nekaj časa nazaj, vse je delovalo da je vredu, da očitno ne bo več izbruhov drame, kričanja, krivljenja, nesprejemanja odgovornosti….no pa se je ponovno začelo. Zanimivo mi je vsakič ima nek razlog za svoje obnašanje ali pa preprosto poišče krivca za njegovo ravnanje, največkrat seveda mene. Postavila sem meje že nekaj časa nazaj pa še vedno gre čez njo sicer ne pogosto a dovolj, da sem ga postavila pred vrata…vem kaj zdaj sledi. Klici, sms-i, obljube, da bo spremenil…prosim za nasvete prosim za voljo ki jo rabim zdaj da ne podležem več takemu manipulatorju, ker res nisem srečna saj ne smem izrazit svojega mnenja ne da bi on bil do mene agresiven, ignoranten, nasilen… Enostavno ne morem mimo dejstva, da ima on problem, ki ga ne sprejme niti ne priznava. Pometa pod preprogo in nekaj časa vse obmiruje, živimo kot v pravljici vse dokler sem tiho in potrpežljivo čakam…čim na lep način želim z njim imet pogovor se ta sprevrže v kaos.
Spoštovana Kako naprej,
ugotovili ste, da je vaš partnerski odnos nezdrav, oz. opazujete in doživljate poniževanja s strani partnerja že dalj časa. To stanje vas še ni povsem prepričalo… Dobro pa je, da povprašujete kaj drugi vidijo v vašem odnosu. Ni pomembno ali je mom ali ni. Bistveno je dejstvo, da gre za zelo nezdrav odnos. In takšen bo ta odnos tudi ostal. Nikoli vas ne bo osrečil.
Zaradi vaše pravice, da živite v sožitju ne popuščajte. Pojdite svojo pot, ne dovoljujte več SAMA SEBI, da vas nekdo ponižuje. Ko pride do nezdravih odnosov recite sama sebi stop in oddidite iz takšne zveze. Res je, da sem tudi jaz rabila za takšno dojemanje sama sebe in odnosov čas. Ampak ko enkrat pride človek do točke ko si reče zdaj je pa dovolj, potem se začne v nas premikati tisto najpomembnejše: želja po lastni sreči. Ko boste to znali postaviti v ospredje vam bo življenje dalo na pot tudi takšnega partnerja. Dokler pa ne boste tudi sama sebe ozdravili v tem smislu in dokler ne boste do konca raziskali kaj delate vi narobe, da privlačite v svoj krog takšne ljudi, pa se boste seveda vedno znova in znova vrteli v istih oz.zelo podobnih situacijah.
Iščite torej poti, kako boste na zdrav način pričeli vzljubljati sama sebe in ceniti to, kar se vam bi naj dogajalo in kar naj vas bi osrečevalo.
Za vse zgoraj opisano pa je nujno potrebna ločitev od čustveno ali kako drugače nezrele osebe.
Vse dobro na vaši poti in lp,
Strinjam se z Vzhajajočim soncem. Takoj, ko se pojavi v nekem odnosu nasilje je treba TAKOJ iz odnosa , ki ga lahko nadaljuješ zgolj, če tisti na drugi strani zares naredi nekaj na sebi in se spremeni, pa še to zgolj po nekaj mesecih, ko vidiš, da gre za resnične korenite spremembe, ne zgolj za začasno zatišje.
Pravite, da je težava on, da se noče soočiti z svojimi problemi in da vse potiska pod preprogo. Namesto, da iščete rešitev v njemu, oziroma v tem, da se bo on končno spremenil, bi bilo dobro, da se čimprej zaveste, da ne moreš nikoli in nikdar nikogar spremeniti, če se ta ne da in nikoli in nikdar nekdo ne more biti tak, kakršnega si smi želimo ( vsaj ne na dolgi rok).
Morda svojo energijo raje usmerite tam, kjer pa so možne rešitve in to ste vi sama. Če ostajate v odnosu, kjer je prisotno nasilje pomeni, da se tudi sami ne želite soočiti s tem, da imate težavo ( nasilje v partnerstvu), ki jo tudi sami poskušate racionalizirati in omiliti, da bi bila realna podoba vašega partnerstva bližje vašim idealom ali pričakovanjem. Na nek način tudi sama vaše težave pometate pod preprogo. Predstavljajte si, da bo lažje, da bi nekdo drug vam opisoval, podobne stvari, ki se dogajajo v vašem odnosu. Kaj bi si mislili, da se res dogaja? Kaj bi takrat mislili, da bi bilo potrebno storiti? Mislm, da je glavno vprašanje, ki ga morate razrešiti, da boste vedeli, kako naprej to, zakaj vas ta človek sploh privlači in zakaj ostajate v odnosu z njim, kljub nasilju. Če ne drugače si začnite zapisovati v zvezek, na eni strani, kaj vam daje, kaj vam je všeč, kaj dobite iz tega odnosa in na drugi strani , kaj ni v redu, kaj vas moti…itd. Včasih stvari postanejo bolj jasne, če jih damo ven na papir.
Naš um je tako kompleksen in prilagodljiv, da se dostikrat prilagodi našim potrebam, željam in hrepenenjam. Morda bi bilo dobro, da začnete stvari gledati takšne kot so, ne takšne, kot bi si želeli , da bi bile.