Že nekaj časa se vrtimo v nemoči. Vsak dan znova si rečemo, saj bo….pa ni.
18letnik, začel je s travo, kot je sam povedal nekje v prvem letniku. Jo je tudi preprodajal. Doma in v šoli je bil še vedno dokaj ok. Nato se je srečal s policijo, pa sodiščem…smo mislili, da ga bo to streznilo.
Pa ni….zdaj ekspeeimintira z vsemi mogočimi drogami. Enkrat je tak, drugič tak. Ponavlja drugi letnik, ker se je prepisal na drugo šolo. Ob poletju je bilo vse pozitivno.
Ampak se kar zgodi, da celi dan prespi. Potem ugotovimo, da jemlje xanax. Pa je zaradi njega že pristal na psihiatriji.
Ne vem, kako mu naj dopovemo, da to ni ok. Da bo padel na dno, od koder se bo zelo težko pobral. Pravi, da pretiravam, da tričetrt najstnikov uživa droge. Poskušamo se pogovoriti zakaj, kaki so občutki, kaj ga teži….pa se ne odpre.
1xmesečno hodi k psihologu. Ampak ni kritičen.
Z možem ga poskušama razumeti, mu dati vedet, da ga imamo radi…ampak vidimo, da se išče.
Ne hodi nekaj dosti ven. Čeprav razrednik pravi, da se v šoli druži z ostalilimi, je nasmejan…ampak meni se zdi spremenjen. Je pa res, da je le še najstnik.
Torej…v šoli.pozitiven, ne ponočuje…vem pa, da zagotovo eksperimentira z drogo in jo tudi prodaja. Ker denar dobi samo za malico, pa ga ima velikooo
Kako naj.mu odpremo oči? Ali naj samo čakamo, da pade na dno….

Pozdravljeni,

leta v katerih je vaš sin so nezavidljiva. Star je ravno dovolj, da je pravno odgovoren za svoja dejanja in (verjetno) po njegovo lahko počne kar se mu zazdi, saj je tako in tako zdaj že polnoleten, pa vendar hkrati v letih, ko išče samega sebe in svoj prostor pod soncem. V tem iskanju se je že zgodaj srečal s svetom drog, ki so ga kot najstnika pritegnile. Veliko mladostnikov pove, da se teh poslužujejo zaradi občutka, da so zaradi substanc nekaj posebnega, da si upajo poskusiti več kot vrstniki, da so v družbi bolj sproščeni, ogromno mladostnikov psihoaktivne snovi zlorablja tudi v namen učenja.
Kar lahko naredite vi, je to, da mu jasno postavite meje. Vso pravico imate, da od njega zahtevate, da pod vašo streho teh stvari ne boste odobravali. Kot njegovi starši ste dolžni zaščititi sprva sebe, torej da lastnega otroka ne boste gledali kako vam propada pred očmi, v drugi vrsti pa seveda tudi najstnika, da se neha uničevati in bežati v omamo ter si uničevati možgane, ki se mu še vedno razvijajo.
Govorjenje o pretiravanju in o tem, da “vsi” uživajo droge lahko mirno zavrnete, in mu poveste, da vi niste starš tričetrt najstnikov, pač pa zgolj njegov in mu pri njegovih letih zadetosti žal ne dovolite. Morda ga lahko vprašate, če bo tudi sam svojim otrokom (če si je to v prihodnosti sposoben predstavljati) dovolil, da ohranjajo škodljive navade in jih gledal kako se uničujejo, medtem ko mu bodo prigovarjali da to počno tako in tako praktično vsi?
Seveda lahko čakate, da pade na dno v upanju, da morda takrat sam sprevidi, da je njegovo početje pogubno in ne pelje nikamor kot še v večje brezno, lahko pa kot njegovi skrbniki ukrepate prej. Glede na to, da še vedno živi doma, predvidevam, da si življenjskih stroškov kot so bivanje, hrana in podobno ne plačuje sam. Torej je vaša pravica, da od sina zahtevate treznost in abstinenco od substanc, pa naj bodo te legalne ali ne. Poleg abstinence je zaskrbljujoča tudi preprodaja, ki lahko kaj hitro spet pritegne policijo in sodišče. Le da tokrat z razliko, da bodo posledice najverjetneje hujše kot so bile v prvem letniku, ko sin še ni bil polnoleten.
Če je dovolj zrel, odgovoren in organiziran, da najde drogo, le to celo preprodaja, se je potemtakem zmožen soočiti tudi s posledicami, ki jih bo vse to prineslo.

Srečno,
Pia