Pozdravljeni…

Imam problem, ki ga ne zmorem preboleti. Zaradi neke prevare na dopustu sem pred časom izgubil za nekaj 10 EUR denarja. Šlo se je za (na videz enostavno) stavo, ki me sicer ni zanimala a sem po minutah vztrajnega vsiljevanja in nagovarjanja naj poskusim impulzivno popustil in vložil minimalno vsoto, ker me je pač zagrabil firbec in sem mislil da sem pripravkjen toliko izgubiti. Seveda sem izgubil (očitno je bilo, da je nekaj narobe) in ves besen sem najprej pomislil na denar, ki sem ga izgubil, nato malo premislil in odšel proč.

Problem, ki me žre je: kako to, da sem impulzivno popustil očitnemu nategu? Zakaj se nisem obrnil takoj in poslušal svoje občutke? Denarja naj ne bi zaupal tujcem sploh pa ne na roke. Niti mi nič ne manjka, da bi potreboval staviti.

Kasneje sem se o tej shemi pozanimal in nato bral zgodbe, kako so nekateri izgubili celo premoženje zaradi kockanja, stav in prevar. Začel sem se spraševati, ali bi bil v tistem trenutku sposoben staviti vse kar imam pri sebi, če bi me prigovarjali. Ta scenarij sem si narisal v glavi in ga podoživljam. Kako ostanem brez vsega, kar imam pri sebi.

Ne vem, kako naj opišem situacijo. Pri sebi sem imel tisto malo svojega denarja kar sem poskusno zastavil (torej sem bil v začetku omejen), ker nikoli ne nosim veliko gotovine. Ostali denar je bil očetov, ki mi ga je dal za dopust a sem ga imel ves čas skritega. A kljub temu, da do najhujšega možnega ni prišlo imam prebliske lažno ustvarjenih spominov zaradi katerih težko spim in se slabo počutim.

Osebno me zmrazi, če mi nekdo omeni, da bo stavil VSE. Ampak, če sem impulzivno popustil nategu… ali sem potemtakem sposoben tudi prostovoljni iti v izgubo vsega ?

Samega sebe sem prepričal, da sem preveč naiven, da bi mi kdo zaupal denar/stvari, obsojam se da sem potencialni kockar, nasploh sem padel v krog nenehnega samoobsojanja. Občasno se zaradi tega počutim depresivno.

Kako iz tega? Ali je možno, da je vseskupaj zgolj preobčutljiva samozaščitna reakcija ?

Lp

Pozdravljeni,

življenje nam prinaša veliko izkušenj in na svojih napakah se največ naučimo. Vi imate zdaj eno izkušnjo več. Lahko bi iz tega potegnili dobro – da ste kljub vsemu izgubili malo denarja in se tudi nekaj novega naučili, ali pa to vzamete kot slabo, se obsojate in krivite. Ali se vam takšni občutki pojavljajo še kje drugje oz. v drugačnih situacijah?

Če ste popustil enkrat in za nižji znesek, to še ne pomeni, da bi to storil ponovno ali celo stavil vse svoje premoženje!?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Spoštovani g. Štrukelj, hvala za odziv.

To bi lahko jemal kot izkušnjo, ampak problem je, ravno v obsedenem razmišljanju.

S tem imam ogromne probleme tudi pri drugih situacijah, ko naredim kaj narobe. Tudi če so posledice relativno blage ali nične jaz dogodek podoživljam kot da se je zgodilo najslabše. Predvsem se ne morem otresti občutka tesnobe in sramu… redko imajo doma posluh za te reči. Vedno dobim nasvet “pozabi”, ampak kako? Ampak takih neumnih/naivnih dogodkov ne upam razkriti ker se bojim obsojanja.

Pride spontan trenutek, ko kot obseden začnem razmišljati o stvareh, ki mi nikoli prej niso prišle na pamet, kot na primer staviti “All in” in podobna neumna dejanja do katerih imam močan odpor (podobno kot, ” kaj če bi me popadel bes in bi nekoga poškodoval”, čeprav tega ne bi storil nikoli). Glede teh prevar, raznih nepredvidljivih vlaganj, kockanja sem imel vedno skrite strahove in sem se tega ogibal. A tokrat minje bila izkušnja vsiljena oz. sem v dobi veri na malo “zabave” popustil. Sedaj pa je iz razvedrila preraslo v “šel si v lov za denarjem”.

Problem je stopnjevanje misli.
Običajno bi nekdo rekel , eh izgubil sem pa kaj potem.

Pri meni gre tako:
Zakaj si nisi odšel takoj?
Zakaj si sploh poskusil staviti zastonj?
Zakaj nisi ignoriral?
Zakaj si na koncu popustil in dal denar (tistih nekaj deset EUR)?
Zakaj si sploh pomislil na izgubljen denar, da bi izgubil še enkrat, če bi imel več pri sebi?
Kaj če se takrat ne bi obrnil?
Bi stavil še enkrat toliko?
Bi lahko stavil čisto vse? (odgovor je NE ampak problem je, ker semnzačel dvomiti vase)
Kaj če bi rekel, naj stavim na primer avto…
Kaj če bi imel pri sebi sposojen/zaupan denar?

In tako se stopnjuje vse dokler ne pridem do najslabšega možnega. To me močno obremenjuje in tudi utruja … enostavno imam uničeno razpoloženje in slabo samozavest, zaradi obsedenosti z takim dogodkom. Vsak večer vprašanje, zakaj v tistem trenutku “ravno jaz”?

Zaradi takih izkušenj se začnem omejevati. Na primer, na banki sem zaradi tistega dogodka zmanjšal limit kartice, denar skrivam pred sabo in ga ne maram nositi naokoli… vse to samo, da mi ne bi bilo treba še enkrat doživeti iste izkušnje.

TL DR
Verjamem, da zna človek izpasti težak, ko poskuša predstaviti drugim neviden problem. Ampak trenutno res nimam nikogar, ki bi me lahko usmeril ali kako pomagal. Zato se tokrat izjemoma obračam na ta forum.

Hvala za posluh.
Upam le, da je oddelek pravi.

Lp!

Pozdravljeni,

si predstavljam, da vam je težko. Nedvomno ne gre za neviden problem. Tako pač doživljate. Predlagam vam, da poizkusite s psihoterapijo. Verjamem, da vam bo poglobljen psihoterapevtski proces lahko pomagal, da boste lažje razrešili vaše težave.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Če dovolite, bi nekaj pripomnil. Nisem strokovnjak, a mogoče moj pogled pomaga.

Kakor jaz razumem, gre tu bolj za nek princip, ki je bil privzgojen. “Ne delati napak”.

Tu bi rad nekaj pripomnil:
Vedno pride trenutek, ko ga polomimo. Eni bolj, drugi manj. Nihče ni imun na napake. Kdor je brez napak, ta očitno ničesar ne počne v svojem življenju. Si pač nasedel na neko prevaro in to te žre. Poskusil si in videl, da “shema” ne deluje tako, kot je predstavljena. Poleg tega praviš, da si okleval. Ko si videl da je sistem “pokvarjen” si se ustavil in nehal vlagati denar. TO JE BISTVO. Vse ostalo je obremenjevanje z dogodkom, ki se sploh ni zgodil.

Mislim, da je tu pametno tudi razčistiti, zakaj pademo na prevaro.

Organizatorji prevar so običajno izjemno dobri igralci. Igralci, ki ti bodo dali lažen občutek samozavesti. Nepoučenega bodo notri potegnili le enkrat, naivnega pa večkrat pomolzli. Verjetno je bilo tvoje razpoloženje slabo in si želel “poskusiti” nekaj novega. Če je res šlo samo tistih par deset EUR… pa lahko si vesel, ma kaj vesel, Srečen, da si se tisti dan za ta “drobiž” naučil zelo pomembno lekcijo.

Res je, mnogi so izgubljali mnogo več. Ti ljudje niso samo “poskusili za foro”, ampak so želeli na hitro obogateti. Poleg tega jih je do tega pripeljala kopica serjiskih slabih odločitev.

Še par meni znanih primerov:
Mogoče si že kdaj slišal za razne MLM in ponzijeve sheme. Par sorodnikov je spušilo okoli 3 tisoč DEM v nekdaj razvpiti shemi Chatch the Cash. Kolegica je v MLM vložila tisoč EUR, iz sistema si jih je povrnila samo 100. Kolega je prodal avtomobil. Kupec ga je uspel nategnit, da mu je prodal defektnega in nato z grožnjami s sodiščem izsilil del kupnine (cca 1500EUR).

Tudi mene so že ogoljufali:
1. V tujini so do mene pristopili trije mladci, ki so se izdajali za nek noname band in prodajali promo CD je. Cena nedoločena. Jaz butec sem jim dal 10 za CD in še 10 za “pivo”. Eh… vsaj muska je bila ok ampak šlo se je za CDjko v ovitku iz boljšaka.

2. Nekdo je v Italiji prišel do mene in potreboval urgento razmenjat bankovec za 50 EUR. Jaz njemu, da imam samo 2x 20 pa reče, da je ok. Kaz vzamem in… ko sem hotel vnovčit denar ugotovim, da je ponarejen. Ja… od takrat naprej ne maram gotovine niti pogledati.

Sedaj pa bistvo:
Na prevare ni imun NIHČE. Meni se zdi še največ vredno, da se zavedaš problema. Razumeš, da si ranljiv in zagotovo ne boš ponovil podobne bedarije. Mislim, da je skoraj vsak od nas bil enkrat nateg**en.

Ampak pomni… še najbolj ranljivi so ravno ljudje, ki menijo, da se njim kaj takega ne more pripetiti. Moj odgovor je vedno “niste še naleteli na pravega mojstra prevar”. Podcenjevanje sovražnika nikoli ni bilo dobro za “taktiziranje”.

Ljudje obsojajo, ker želijo utrditi svojo “mogočno” stabilno predstavo o sebi. Vsi živimo svojo iluzijo, le redki se zazrejo tudi v realnost, ki je grda. Ti si svojo uvidel. Zafrknil si ampak nisi ne prvi ne zadnji. Če je to edini primer in te je zapovrh še tako prizadel in odprl oči… mislim, da si lahko za prihodnost miren. Težko boš zaupal, 3x boš premislil pred dejanjem, boš pa zato v življenju deležen manj nepotrebnih izkušenj s prevarami.

Vse je za neki dobr 🙂

Cheer up!

Lp!