Gre za varčevanje v pokojninskem skladu (2. pokojninski steber), ki vam omogoča, da si znižate dohodninsko osnovo in zato plačate manj dohodnine ali pa celo dobite povrnjeno. Država namreč spodbuja varčevanje za dodatno pokojnino s tem, ko vam za vplačila v pokojninski sklad priznava davčno olajšavo.
Več o davčni olajšavi in načinu delovanja pokojninskih skladov lahko izveste v javni tribuni, v sredo, 12. 12. 2018 ob 11.00 uri. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki z Modre zavarovalnice[/url], ki skrbijo za prihranke za dodatno pokojnino več kot 280.000 Slovencev.
Z vplačili pokojninski sklad boste torej prihranili dvojno: pri plačilu dohodnine in za čas po upokojitvi.
Pridružite se nam z vprašanji in/ali osebnimi izkušnjami!
Bullshit. Jaz ne verjamem v neke pokojninske stebre, ker nihče ne garantira, da bo določena banka ali zavarovalnica sploh še obstajala čez 50 let. Tudi v sklade in ostale naložbene možnosti ne. S plačo, kakršno imam, imam ravno za čez mesec, da bi si pa sedaj trgal od ust 100e za neko “obljubljeno” pokojnino, je pa meni osebno mimo. Zaupanje v tale naš sistem je splavalo po vodi že davno, in glede na poteze, ki jih dela vlada, ni pričakovat, da se bo moj pogled na to problematiko kaj kmalu spremenil. We will see…
Pozdravljeni,
Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 12.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.
Pozdrav gostom strokovnjakom z Modre zavarovalnice, ki bodo odgovarjali na vprašanja s področja davčnih olajšav in o načinu delovanja pokojninskih skladov.
Z vplačili pokojninski sklad boste torej prihranili dvojno: pri plačilu dohodnine in za čas po upokojitvi.
Vabljeni, da sodelujete!
Uredništvo
Med.Over.Net
Pozdravljeni.
Imate prav, gre za t.i. odložen davek. Ob varčevanju v 2. stebru država varčevalcu prizna davčno olajšavo v višini 5,844 % bruto plače posameznika. Dodatna pokojnina (pokojninska renta), ki jo varčevalec začne prejemati po upokojitvi, pa je obdavčena, vendar ne v celoti. Obdavčena je le polovica dodatne pokojnine. Za izplačila, nižja od 160 €, izplačevalec ne obračuna akontacije dohodnine, za izplačila višja od tega zneska pa za polovico izplačanega zneska izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 %. Ker se prihodki posameznika po upokojitvi znižjajo, hkrati pa imajo upokojeni dodatne davčne olajšave, je efektivna davčna stopnja ustrezno nizka.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je le ena izmed oblik varčevanja za obdobje po upokojitvi. Kot vsak drug finančni produkt ima tudi ta vrsta varčevanja svoj specifičen namen in svoje prednosti.
Drži, kar pravite o obdavčitvi, gre za t.i. odložen davek. Ob varčevanju v 2. stebru država varčevalcu prizna davčno olajšavo v višini 5,844 % bruto plače posameznika. Dodatna pokojnina (pokojninska renta), ki jo varčevalec začne prejemati po upokojitvi, pa je obdavčena, vendar ne v celoti. Obdavčena je le polovica dodatne pokojnine. Za izplačila, nižja od 160 €, izplačevalec ne obračuna akontacije dohodnine, za izplačila višja od tega zneska pa za polovico izplačanega zneska izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 %. Ker se prihodki posameznika po upokojitvi znižjajo, hkrati pa imajo upokojeni dodatne davčne olajšave, je efektivna davčna stopnja nizka.
Poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov je seveda odvisno od gibanja kapitalskih trgov, zato vrednost enote premoženja niha. Na dolgi rok so donosnosti dobre, sploh, če posameznik varčuje v t.i. skledu življenjskega cikla. Mesečne donosnosti upravljavci ažurno objavljamo na svojih spletnih mestih ter na spletni strani Financ. Sicer pa Modra dodatno pokojnino izplačuje že več kot 18.000 upokojencem, ki bodo dodatno pokojnino prejemali do konca življenja (če so izbrali rento z zajamčenim obdobjem izplačevanja, pa se le-ta v zajamčenem obdobju tudi deduje oz. izplačuje upravičencu, ki ga določi prejemnik).
A ni tako, da to velja samo, če dvigneš oz. ti izplačajo prej kot v 10 letih?
[/quote]
Ni čisto tako, obdavčena je tudi polovica znneska rente, kar pa je neprimerljivo manj, kot enkratno izplačilo.
Za varčevanje v 2. stebru država varčevalcu prizna davčno olajšavo v višini 5,844 % bruto plače posameznika. Dodatna pokojnina (pokojninska renta), ki jo varčevalec začne prejemati po upokojitvi, pa je obdavčena, vendar ne v celoti. Obdavčena je le polovica dodatne pokojnine. Za izplačila, nižja od 160 €, izplačevalec ne obračuna akontacije dohodnine, za izplačila višja od tega zneska pa za polovico izplačanega zneska izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 %. Ker se prihodki posameznika po upokojitvi znižjajo, hkrati pa imajo upokojeni dodatne davčne olajšave, je efektivna davčna stopnja nizka.
V primeru nenamenske porabe privarčevanih sredstev (izplačilo v 1x znesku), je varčevalec močno obdavčen. Takoj ob izplačilu vam namreč izplačevalec odšteje 25 % akontacijo dohodnine (se pravi, da na račun dobite najmanj 25 % manj od privarčevanega), nato pa ob koncu leta sledi poračun s strani FURS. Zaradi izplačila se varčevalcu prihodki tekočega leta povišajo in kar lahko pomeni uvrstitev višji davčni razred in posledično doplačilo dohodnine. Enkratno izplačilo pa lahko v naslednjem letu vpliva tudi na morebitne socialne transferje, kot je npr. znižano plačilo vrtca ali otroški dodatki.
Ko se torej odločamo o sklenitvi zavarovanja ali nakupu nekega finančnega produkta, je dobro slediti svojemu cilju. Torej vedeti zakaj varčujete in kaj od določenega finančnega produkta lahko pričakujete.
Razumem vaše stališče in spoštujem vaše razmišljanje, iz izkušenj pa lahko rečem, da je zaupanje Slovencev v pokojninski sistem res nekoliko omajano.
Kar se tiče varnost pokojninskih skladov pa je treba vedeti, da je vzajemni pokojninski sklad in s tem privarčevana sredstva varčevalcev izključno v lasti varčevalcev in, da je premoženje sklada ločeno od premoženja upravljavca. Da upravljavec z vsem svojim premoženjem jamči za izplačilo privarčevanih sredstev. Je pa zakonsko poskrbljeno za premoženje varčevalcev tudi v primeru primeru prenehanja poslovanja upravljavca. V takem primeru bi namreč pokojninski sklad v upravljanje prevzel drug upravljavec (v skrajnem primeru pa banka skrbnica, ki jo vsak vzajemni pokojninski sklad ima).
Kakorkoli, dejstvo je, da se prebivalstvo stara in so posledično pokojnine vse nižje. Zato bomo tako ali drugače morali vsaj delno tudi sami poskrbeti za dodatne prihodke po upokojitvi. Na trgu obstaja več finančnih produktov, namenjenih varčevanju za obdobje po upokojitvi. Vsak izmed njih ima svoje prednosti in hkrati tudi pomanjkljivosti. Varčevalci pa smo tisti, ki si moramo postaviti cilj varčevanja ter ga zasledovati na dolgi rok.
Imate prav. Gre za odloženo plačilo davka, vendar je po upokojitvi efektivna davčna stopnja pri večini upokojencev nizka. Če ste vplačevali več, kot je znašala vaša davčna olajšava, za presežno vplačilo res ni bilo olajšave, ste pa kljub vsemu naredili nekaj zase oz. boste privarčevali več za obdobje po upokojitvi. Zato je varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja za večino zaposlenih vendarle vredno razmisleka.
Bančne obrestne mere so v tem trenutku tako nizke, da o varčevanju za dodatno pokojnino v obliki depozita na banki verjetno v tem trenutku ni najbolj smiselno razmišljati.
Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in so pokojnine vse nižje. Zato bomo tako ali drugače morali vsaj delno tudi sami poskrbeti za dodatne prihodke po upokojitvi. Kot rečeno, na trgu obstaja mnogo produktov, namenjenih zagotavljanju ustrezne finančne varnosti po upokojitvi. Na nas pa je, da izberemo sebi primernega. Torej takega, ki bo zasledoval naše cilje in izpolnil naša pričakovanja.