Polbrat mi je večkrat rekel, da se ne čuti. Je globoko v New age movement, kjer poudarjajo “izgubo ega” , depersonalizacijo in ekstremeno osebno odgovornost za vsa dejanja. (Tudi spolno zlorabo). Zelo se je spremenil. Včasih se mi zdi, da se pogovarjam z dvema osebnostima. Ko se pogovarjava običajne vsakdanje stvari je ena oseba, ko ga povprašam s čim se trenutno ukvarja v sebi, pa postane drugačen, malce tudi verbalno napadalen. Pogled se mu spremeni. Imam občutek, da nekaj ni v redu, saj je sicer zelo razumen, vse deluje po logiki, razen pogleda na življenje, kjer je realnost popolnoma izkrivljena. Ali me mora skrbeti? Občutek imam, kot da se pogovarjam z “oprano” osebo iz kulta. Sicer ima v tem popdporo ozke družine ( mama) , ki mu sledi v NAM. Tako da sam v tem ni. Našel je tudi nekaj prijateljev, ki ga podpirajo v ideologiji.

Pozdravljeni,

po vašem opisu nisem dobro začutil vašega polbrata – predvsem v vsebini. Sprašujem se kaj pomeni New age movement – kako naj bi izgledala izguba ega, depersonalizacija in ekstremna osebna odgovornost za vsa dejanja?

Se sprašujete ali vas mora skrbeti – kaj imate v mislih, v kakšnem smislu skrbeti?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdrav.

nom… ima nekaj idej, ki so sicer zelo zanimive za klepet pod zvezdami, a ko to postane obsesija in prepričuješ vse okoli sebe, da so ovce in da nimajo pojma o življenju, da smo inferiorni, ker klepetamo o ljudeh, se zanimamo za grajenje ceste ob našem bloku in do kdaj so odprte trgovine v bližini, namesto da bi se pogovarjali o življenju, zavesti, kjer smo vsi eno, da je smrt iluzija in da je naše življenje le naše sanjanje… pa ok, vse ok do sem. Taki pogovori so sila zanimivi, dokler oseba ne obsesira in začne življenja temu podrejati in drugim očitati inferiornost. Sicer je tako, da je v svojih prepričanjih zelo nekoinsistenten, odvisno, kaj prebere in vidi na yt. Vse sprejme, popolnoma nekritično. Naravoslovec, kot je včasih bil, danes ne sprejme nobene logične razlage. Je zelo sugestibilen, zelo… izgubo ega razlaga tako, da ga vodi le razum, nič ne delaš iz lastnega interesa, temveč vedno iz nekega “višjega” bolj zavednega jaza. Tole je na wiki, kar je zeľo podobno temu, kar govori: … where Ego is presented as an accumulation of thoughts and emotions, continuously identified with, which creates the idea and feeling of being a separate entity, and only by disidentifying one’s consciousness from it can one truly be free from suffering (in the Buddhist meaning). Po Jungu gre za psihološka smrt.

Depersonalizacija – da nima identitete. Težava je, da je že tako nima in se išče…

Ekstremna osebna odgovornost – da si nekako z svojim notranjim stanjem in čustvovanjem povzročil da ti je denimo zgorela hiša, da si priklical bolezen svoji mami, da si povzročil da se je zgodilo nekaj v tvoji bližini…

Ne gre nikamor. V svoji sobi je, edina okupacija je računalnik in yt videi ŇOM. O svojem čustvovanju ne govori, temveč stalno le intelektualizira.

Kolikor sem razsiskala je videti kot shizoidna motnja.

Pozdravljeni,

hvala za razlago, sem dobil boljši občutek. Po eni strani gre lahko za zanimive koncepte o katerih se lahko pogovarjamo in razglabljamo, nekritično zatekanje v te ideje pa lahko pomeni tudi beg pred realnim svetom ali oslabljen stik z realnostjo. Dandanes je tudi veliko takšnih primerov, ko se ljudje zatekajo v virtualni svet in zapostavljajo realnega.

Glede na opisano bi težko ocenil ali vas mora kaj skrbeti. Sprašujem se koliko je star? Ali je še odraščajoč in se še išče? Ali uživa droge ali alkohol? Če gre za socialno izoliranost, koliko je to moteča zanj?

Kar lahko naredite je to, da izrazite svojo skrb. Kako pa je vam ob vsem tem?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj