Berem o izgorelosti na delovnem mestu. Bolniška, dopust, super, obstaja rešitev. Ne najdem pa podobnega primera kot je pri meni.

Namreč, 24 ur na dan sem pod stresom in v agoniji, nemiru, ker se doma, kjer živim počutim “ogroženo”. Priženjeno osebo vidim kot grožnjo in se je dobesedno bojim. Živjo v nadstropju višje (jaz živim nižje v hiši, a podpore ne dobim – edini odgovor, če se pritožim je — izseli se), izolacije ni, ropot je 24 ur na dan, kar doživljam dobesedno skoraj kot “vojno” stanje. Takrat se mi utrip poveča, čutim nemir,…. v bistvu imam sedaj že stalno povečan pulz in skoraj ni dneva, da sine bi rekla, kaj bi dala za “5 minut miru”, da 5 minut ne bi bila živčno nemirna in razvrana. Skratka zbolela sem od vsega tega. Začel me je boleti križ in me boli vsak dan. Umsko praktično ne morem nič več delati, energije nimam več nobene, samo še spim, ko lahko. Podnevi in ponoči. Službe mi nihče ne da, ker delujem totalno depresivno in brezvoljno. Sem bila na poskusu in niso zadovoljni z mano kar se vidi na prvi pogled, ker res delujem brez energije in depresivno. Dojela sem, da sem res čisto preveč na tleh, in normlano se mi zdi, da bo delodajalec vzel osebo, ki ni “izgorela”. Pač vem, da je problem v meni.

Rešitve ne vidim zato, ker nimam denarja za selitev. Službe namreč v takem stanju ne morem dobiti. Za partnerja nimam ne energije, ne volje, ne ljubezni. Še tisto kar bi se lahko videla, se ne, ker nimam energije. Umska moč pa mi upada, tako kot mi upada fizična moč in energija.

Pri psihiatru sem bila in ne grem več, ker drugega razen antidepresivov ne dobim, teh pa nočem jesti, ker rabim nekaj kontra. Nekaj kar mi bo omogočilo premagati stanje strahu in ogroženosti in s tem živčnega nemira in pospešenga bitja srca, ki se sprožijo ob ropotu in hrupu,… praktično sedaj že živim v takem stanju. Ko pa nisem v takem stanju, pa dobeseno prespim vsako sekundo….. ali sploh ne morem držati glave pokonci.

Prišla sem do spoznanja, da sem prepoceni in premalo vredna, da bi sploh lahko dobila “rešitev”, da sploh nisem dovolj vredna, da bi lahko normalno živela. Bolj ko si na tleh, bolj se okoli tebe nabirajo hijene, bolj se te zdravi izogibajo,… kot ranjena žival…. sej se vsem smili (vsem ne), samo nihče ji ne bo pomagal ali pa zelo redki…

Spoštovani,

Ključ rešitve vašega problema je v razumevanju svoje psihološke pozicije, oziroma v tem, da si odgovorite na vprašanje: zakaj vztrajam v vlogi žrtve – zakaj veliko moč pripisujem drugim svojo pa dajem v nič. Pravite sem premalo vredna, da bi sploh dobila rešitev. Pravite, okoli mene hijene, se me izogibajo, komu se mogoče smilim, nihče mi ne pomaga … Iz tega in ostalega v vašem zapisu je videti, da zaenkrat vaš cilj ni, da bi sama rešila svoj problem, ampak, da bi morali vašo težavo rešiti drugi.

Vaša psihološka pozicija žrtve ni nič nenavadnega. Je pri ljudeh pogosta in je imela v otroštvu svojo namen. Ohranjanje take pozicije v odraslosti pa močno znižuje kakovost življenja. Če se boste še naprej odločala za zavzemanje vloge žrtve, je to seveda vaša svobodna volja. Če pa se odločite malce raziskati zakaj ostajate v taki vlogi, pobrskajte po internetu o Karpmanovem dramskem trikotniku. Ta pojasni zakaj vztrajate v tako težkih razmerah in tudi kako se znebiti te boleče vloge.

Nekaj o tej temi najdete na tej povezavi: http://www.psihoterapevt.si/clanki/dramski_trikotnik.pdf O osebah, ki vztrajajo v vloge žrtve, pravi tole:

*** Žrtev »ubogi jaz«:
– Sam sebe postavlja v podrejen položaj
– Odpisuje svojo lastno zmožnost za razmišljanje in aktivnost
– Ne uporablja zmožnosti, ki jih ima za razmišljanje in reševanje problemov
– »Tega ne bom zmogel sam«, »Ubogi jaz«
– Doživlja občutke, da je zatiran, žrtev, brez moči, brez upanja, brez volje, občutke sramu
– Išče Reševalca ali Preganjalca, ki bosta vzdrževala njegova neprijetna čustva

Če ostane v vlogi Žrtve, bo blokiral sebe pred postavljanjem odločitev, reševanjem problemov, prijetnimi dogodki in samorazumevanjem
Če ne želiš biti žrtev: PREMAKNI SE K REŠEVANJU PROBLEMOV ***

Nekaj najdete tudi na tej povezavi: http://pavel.blog.siol.net/2008/09/02/karpmanov-dramski-trikotnik-in-choyev-trikotnik-zmagovalcev/

Ključno vprašanje pri reševanju težav, kot jih opisujete, je: Kdo je odgovoren za moje življenje? Jaz ali drugi?

Lep pozdrav,
Uroš Drčić