Pozdravljeni,
sem upokojena 60+ lena babica. Čez teden ”moram” paziti svoji dve mali vnukinji, ker ne moreta biti v vrtcu zaradi njune bolezni. Imata probleme z pljuči, pa tudi hoditi ne moreta pravilno. Z njima se moram res precej ukvarjati. Izvajati razne terapije, ju peljati na sprehode, animirati, se igrati in zraven tega še pripraviti kosilo in seveda potem vsaj približno še počistiti. Ostanek (kar ne utegnem prej) pa naredim takrat, ko odideta domov k staršem torej k hčeri in njunemu partnerju, to pa se pred 17. uro nikoli ne zgodi). Ko se teden zaključi pa me tudi med vikendom vedno kaj preseneti. Če ne drugega si moram oprati, posušiti, zlikati in pospraviti oblačila in še kaj (včasih več, drugič manj) postoriti po stanovanju.
Nekako ne najdem prostega časa za užitek. Rada bi se posvetila svojim hobijem pa nikakor ne morejo priti na vrsto. Še tistim prostim trem minutam pa namenim za počitek.
Ne razumite me narobe svoji vnukinji imam zelo rada. Sprejela sem tudi dejstvo, da tako pač mora biti. Vlagam vso svojo energijo v njiju in močno upam, da jima bo šlo (tudi z mojo pomočjo) vsak dan vse lažje in lažje, a imam občutek da sem že čisto iztrošena.
Seveda pa tega nočem priznati drugim, saj ne želim da mislijo kako slaba babica sem, da nisem vsemu kos.
Kako naj se spravim v pogon? Rada bi imela več energije in bila predvsem dobre volje.
Hvala za vse vaše nasvete, zelo sem vam hvaležna,

Mara

Zakaj tega ne poveš svojim otrokom? Zakaj si suženj izkoriščevalskih lastnih otrok? Kdo ima otroke? Glej, nihče ti ne bo dal medalje. Ti se boš predčasno iztrošila in v grob odnesla vso slabo voljo. Ukrepaj!

Vse si povedala z zgoraj označenim. Ni ti treba!

Ne, pravzaprav ti ni treba. Zdaj pa nehaj biti javkajoča mučenica, ker se mi prav nič ne smiliš.

Še ena, ki se futra z lastno nesrečo.

Nimam srca, da ju ne pazim, saj v vrtcu še zaenkrat ne moreta biti oz za njiju ni priporočljivo, ker tako pravijo vsi specialisti, da je za njiju zaenkrat tako boljše, če je le ta možnost- kar pa tudi je, saj ne morem oz nimam srca tega odkloniti. Vnukinji (kot vsaki babici, tudi meni) pomenita ogromno in bi za njiju naredila vse, a žal nimam toliko moči kot bi si želela. Ne vem kako, na kakšen način bi si pomagala sama sebi, da bi normalno brez večjih težav opravljala vse vsakodnevne izzive, ki jih imam pred sabo.

Če vsi dohtarji menijo, da morata vnukinji ostati še doma, naj bo z njima mamica. Saj zato se ima otroke, a ne….da si z njimi. Ne da jih poturiš babicam.

To, kar počneš je res lepo. In ne bo trajalo večno. Če finančno zmorete, predlagaj hčeri naj ti za kak dan v tednu priskrbi pomoč študentke.
Če to ne gre, je edino, kar se spomnim, da delaj to, kar si delala do zdaj. Počivaj in se zdravo prehranjuj. Hobije si prihrani za čas, ko malčici spita. Zadaj si majhne cilje, ki jih boš lahko dosegla v kratkem času.

Pogovori se s hčerko…očitno sta še mali in bi mama če ne drugega koristila krajši delovni čas…sebično je od babice pričakovati vse to kar pričakuje hčerka…nimaš več 20 let in povsem razumljivo je da je to preveč….ukrepaj predno boš povsem iztrošena ali celo zbolela!

Sin je imel tudi določene težave, zaradi katerih je bil na terapijah, prav tako ni hodil v vrtec in prav tako ga je čuvala babica, ampak…
Jaz sem od mame in tašče pričakovla le, da je otrok na varnem, da je suh in sit, vse ostalo je bilo na nama z možem, ves sveži zrak, sprehodi, igrišča, vse terapije in telovadba, čisto nič od tega nisem pričakovala, še manj pa zahtevala od mame in tašče, že to, da je bil na varnem, j bilo zame več kot dovolj!
S tako majhnim otrokom je veliko dela, z dvema še toliko bolj in je naporno že samo po sebi, ne pa da še skrbiš za vse ostalo okoli otrok, da gresta ven na zrak in da spelješ še vse terapije…

Pogovori se s hčero, razloži ji, da je to zate naporno. Naj organizira 2x na teden drugo varstvo ali pa naj bo zadovoljna zgolj z varnim naročjem za svoje otroke, pa če boš uspela še kaj zraven, super, če ne, pa ne, naj se hči in zet s tem ukvarjata, saj sta onadva starša!

Zakaj potem ves vikend pucaš ?
Pusti ali pa malce bolj na pol naredi in ti naj občasno (1×,2×na mesec)pride kdo bolj konkretno pospraviti,počistiti….naj plača to hči.

Naj ti najprej povem, da nisi lena, pač pa pridna in prizadevna. Te pa popolnoma razumem, da si utrujena in izčrpana. Majhni otroci zahtevajo nenehno pozornost, povrh vsega je človeka stalno strah, kaj se lahko zgodi. Majhni otroci so nepredvidljivi in v vsakem trenutku lahko stečejo na cesto, lahko od kje padejo, si zataknejo kam prstke ipd.
Kot razumem, paziš na obe deklici praktično cel dan (do 17. ure). Odkrito ti lahko povem, da te njuni starši tudi malo izkoriščajo. Kakšni službi imata oče in mama? Se ne da priti prej iz službe?
Kot prvo ti svetujem, da deklici ustrezno zaposliš, da se bosta tudi sami igrali in se zamotili. Ne moreš ju čez cel dan animirati.
Ne vem, kje stanuješ. Če si v bližini ceste, zahtevaj, da ti hčerka in zet postavita ograjo, da bosta deklici na varnem.
Zajedljive in nesramne odgovore preskoči.

Jaz ti čist razumem. Glej, praviš da je zaenkrat tako, da ne moreta v vrtec. Torej obstaja možnost, da bosta šli. Izčrpana si, ker si (po pisanju sodeč) perfekcionist. Pomeni, da želiš tiste ure, ko sta punci pr tebi naredit vse popolno.
Poglej, jaz bi ti svetoval, da poskusiš tudi ta čas, ko sta pri tebi, narediti kar se da za sebe prijetno okolje. Ni ti treba biti stoodstotni animator. Tudi ti lahko lepo počivaš z njima. Rukni gor za dve uri risank in sedi zraven njiju in jih glej še ti. Spočila se boš. Kosilo poenostavi (zelenjavna juha je tri dni lahko v hladilniku). Ko ju daš spat, polikaj tistih pet srajc in daj prat en stroj. Pospravljat pa ti tudi ni treba vsak dan. Omeji vam prostor na kuhinjo in dnevno in sproti, ko se ti na tleh igrata lahko pospravljaš. Nauči ju, da se zamotita tudi sami (če jih niso že starši). Ob petih, ko jih odpeljejo si skuhaj kavo in jo v miru popij in pojdi v miru na sprehod. Zdaj so dolgi dnevi in koristilo ti bo. Bolje se boš naspala in več energije boš imela. Evo, to je moj predlog. Če pa to ne bo šlo, potem pa najdite skupaj s hčerko rešitev v smislu, da jih en dan na teden med tednom pač nimaš. Saj obstaja sigurno kakšna opcija. Vedno se najde. Te pa čist razumem, da rada pomagaš in da za živo glavo ne bi pustila mlade družine na cedilu. Pač za leto, dve daj to pospravljanje in čiščenje malo na minimum in se posveti punčkama in se ne obremenjuj z drugimi stvarmi.

Mal čudna zgodba tole. Specialisti imajo mnenje. Specialisti to mnenje napišejo za v tem primeru pediatra in pediater je dolžan upoštevati specialiste in vse okoliščine bolezni,tudi bolniški stalez za starše. Tako to gre…… Specialisti sigurno niso dali mnenja, da morata biti otroka iz kakršnega koli razloga v varstvu pri babici. Starši so upravičeni do bolniške.

Povej hčeri, da lahko otroka cuvas 2x ali 3x na teden, za ostale dni naj najdejo varuško. Ne igraj žrtve, nihče ti ne bo spomenika postavljal.
Pa govorim o varstvu, ne o izvajanju terapij. To je delo staršev!

Ima mama moznost delati skrajsan delovni cas in bi tako ti skrbeka za vnukinji manj dni na teden ali pa manj ur na dan?

hčerka, če ne bi imela takšne mame kot si ti?

so starši, ki nimajo možnosti dati otrok v babi varstvo, pa morda tudi potrebujejo dodatno nego- terapije. Kam dajo otroke?

Točno taka je bila moja mama. Ni mogla, pa je. Razdajala se je za druge. To jo je stalo življenja. Bila je tvojih let, ko za večno šla počivat.

Prvi dve leti po otrokovem rojstvu smo živeli pri moji mami. Z enim letom je šel v vrtec. Med tednom sem jo 2x na teden prosila za kakšno urico in ko sva imela oba s partnerjem delavno soboto, sem tudi prosila za varstvo. Po varstvu smo sli vsi v trgovino in nakupila sem ji vse kar si je zaželela (doma sem placevala najemnino). Plačala sem ji tudi dopust.

Dve? Noro naporno je to ze za mlado mamo, kaj sele za babico.
Naj hci (mati) najde varusko, ki oddela en ali dva dni na teden, da pridete k sebi. Ali pa zacasno vzame skrajsan delovni cas. Tole res ni dobro za vas, ker vas caka za vogalom izgorelost. Iskreno povedat hcerki, da je prehudo in naj se najde resitev. Vsaka ura, ki jo vnukinjama namenite je zlata vredna. Ce je to kak dan manj na teden, hude ne bo. Pa srecno!

Dvojcici s pp – to mora biti grozno naporno. Zakaj mama nima podaljsane porodniske, ce imata take tezave? Zakaj ne dela skrajsan cas?