Spoštovani imam eno vprašanje. Moje sin je star 21 let, vse vredu, brez posebnosti, študira…pol leta ima dekle, na videz tudi brez posebnosti, celo zeloo prisrčna, pridna pri študiju. lepo se razumeva, zelo je prijazna, pozorna, pomaga …res vse ok. Pa vseeno me nekaj zanima ali mooti…moti niti ne…ampak. Ima psa, na kateregaje navezana, baje od 16 leta starosti, ko ga je dobila, ko jo je prizadel nek fant. Ko pride s psom do nas ali mi k njim mora biti ta pes na pedistalu. Sicer je zagreta tudi malo reševalka sveta, zagovornica živali, teži k veganstvu, pa ji starši ne dovolijo. Vsekakor pes bi moral imeti v družini prvo mesto, ne kot nekakšen ljubljenček, ki bi ga z veseljem vsi crkljali, saj je lušten in priden ampak kot nekakšna res posebnost. Če pes z repom pomaga, se moramo tako ali drugače takoj odzvati, če ne smo grdi. Sinu recimo reče ” a ne vidiš, kako te je pogledal, pa se nič ne odzoveš…” ampak to je nonstop za vsak psičkov premik, vzdihljaj, kot da je pes nekaj posebnega, nekakšen bog v malem. Sin se prilagaja, jaz delno tudi, mož se ne toliko oz. ne tako pogosto in se le posmeje. Njeni pa tudi tako na pol z nekaj komentarji. To ni običajno cerkljanje, tekanje za psom. To je malce čudno, normalno je, da pes spi z njo v postelji in tudi z njima, posodo za jesti ima svojo. Bog ne daj da pes trzne malo drugače ali se popraska je kar paranoja. Pes ni ljubljenček ampak gaje potrebno tretirati kot človeka ali nadčoveka. Ko vzdih mora vsaj nekdo reči ” no kaj je”…če ne je užaljena. nekako podreja vse k temu psu s povdarkom, da je družinski član. Saj je, samo tretira ga kot nadčloveka, ne kot žival. Njena mama pravi da je obsedena s tem psom in da jo ima poln….ampak tako hudo ni, je pa izredno tesnobno, ker vse podreja temu in pogovor cele družine se vrti pri vsakem kosilu okoli psa. Če se sin prav ne odziva, so takoj odmiki, ni poljubčka kdo ve kaj je še…vse je pogojeno z obnašanjem do psa, vsi pogovori in usmerjenot k temu, vse temu podreja, o otrocih recimo noče slišati, pravi, da bo on otrok. Pa ne sme se reči pes ampak on in ime. Kaj je to??Hvala za odgovor.

Lepo pozdravljena,

vsak izmed nas ima lahko drugačen odnos do živali. Sama sem tudi zagovornica živali, saj se mi zdi, da so velikokrat tretirane precej slabše kot si zaslužijo. Vendar vašega primera še nisem doživela. Se pa sprašujem kaj je punca doživljala? Kakšno je bilo njeno otroštvo? Čemu je vsa svoja čustva ter občutke namenila psu? Verjetno je to zanjo varno okolje, ki je nekakšna kompenzacija in se lahko tudi boji drugih odnosov v smislu bližine.

Lep pozdrav in vse dobro;