Pozdravljeni,
Po prebiranju foruma sem se odlocil deliti svoji izkusnjo.
Pred kratkim sem prekinil zvezo z MOM. Po skoraj treh letih sem (upam) dokoncno odlocen da je konec. V preteklosti sem ze dvakrat prekinil, ker dejansko nisem vec zdrzal. Vendar sem se zaradi obljub in zagotovil vrnil.
Ze prvi teden zveze so se pojavili red flagi, vendar jim nisem pripisoval vecje pomombnosti. Postajalo je huje in huje ( pač tipične karakteristike osebe z MOM). Šele po pol leta mi je po hudem izbruhu pojasnila da se je to dogajalo tudi z bivsimi partnerji. Do takrat sem delni krivil tudi sebe, predvsem zaradi njenih manipulacij. Po kaksnem letu zaostrovanja je pristala da gre do psihologa. Diagnoza ni bila postavljena ker pac ta psiholog ni zelel dajati oznak. Povedati moram tudi da je dekle iz druge drzave tako da sva bila tu un tam vecino casa. Pri nas sva potem poizkusila tudi partnersko svetovanje. Moje misljenje je, je dekle pristalo na to samo kadar je bila velika kriza in ker je bil prisoten strah za moj odhod iz zveze. Dejansko je priznala da ima probleme vendar ne kako resni so. Vsakic je spreminjala zgodbo in manipulirala mene in vrjetno tudi sebe. Ker sem jo imel (imam) zelo rad, sem seveda pozkusil vse da bi ji pomagal in bi imela nekaksen normalen odnos. Po eni krizi ji je dezurna psihijatrinja predpisala cipralex, saj je dozivela manjsi zizvni zlom ( po mojem mnenju). Meni oa knjigo ne stopajte po prstih. Takrat sem prvoc zaceu razumevt da nisem sam, da nisem nor, da je ime za pekel, ki ga dozivljam. Situacija se je malo izboljsala vendar ne za dolgo.
Da ne dolgovezim in se osredotocim na glavno stvar, oziroma vprasanje. Pred 4 mesci je zanosila in slo je na slabse. Pricela mi je groziti z policijo da jo zlorabljam psihicno itd. V meni se je nekaj premaknilo in sem odsel. Odsel sem iz stanovanja njenih starsev v tuji drzavi. Vse sem popokal pred njihovimi ocitajocimi ocmi in sel. Vrnil sem se v Slovenijo, kjer se sedaj soocam z vsemi posledicami. Odsel sem k psihologinji, ki pravi da se moram najprej sam stabilizirat in potem bo prisla odlocitev kako naprej. Cutim mocno odgovornost do otroka, vendar vem da je med nama konec. Saj organsko ne prenesem vec vse custvene zlorabe. Vem da je vse se zelo sveze (teden dni odkar sem odsel) vendar se zelim kar najbol pripraviti na posledice. Zato se obracam na vas z nasveti in izkusnjami.
LP

Pozdravljen Vseprisoten!

Res je, znašel si se v težki situaciji iz katere ni lahkih izhodov.
Prva možnost, ki jo omenjaš je, da povsem prekineš vse stike. Ta možnost bi bila odlična, če ne bi bil vmes otrok ki ga boš tako prepustil na milost in nemilost nestabilni materi. Težko, da boš povsem odmislil, da bo sedaj otrok, ki je povsem nemočen in zlahka zmanilpuiran sedaj v situaciji, ki je bila še tebi, kot odraslemu nevzdržna.

Da bi povsem popustil njenim izsiljevanjem, ki jih sedaj še lažje izvaja nad teboj, ko te lahko izsiljuje še z otrokom tudi ni rešitev, saj s tem ne boš pomagal niti sebi , niti otroku.

Odličtev, kaj boš storil je seveda tvoja, sama pa bi na tvojem mestu takoj začela raziskovati vse, kar je možno o njeni bolezni in kako s takšnim človekom ravnati in skoraj zagotovo ne bi popustila in šla nazaj, obenem pa raziskala vse pravne in drugačne možnosti, kar se tiče otroka.

Ko enkrat pride otrok v takšno vezo preprosto ne moreš več pobegniti vsaj še nadaljnih 18 in plus let, razen če boš na plečih veš ta čas nosil slabo vest, ki se je ne da kar tako pregnati. Univerzalnega recepta za rešitev takšne situacije ni, večinoma pa je to nekajletni proces, s katerim se spopadaš vsakodnevni in ki vključuje tako delo na sebi, kot s tvojo okolico, da pride do vsaj približno optimalne rešitve.

Upam, da sem ti vsaj malo odogovorila, dobro bi bilo tudi, če bi poiskal kakšnega strokovnjaka, ki bi delal s teboj, da bi to pot vsaj na začetku lažje prehodil in seveda te bomo veseli tudi tukaj, da ti bomo pomagali pri vsakodnevnih dilemah, če bomo le lahko.