Za vas imam eno vprašanje .Ko boste napisano prebrali vas bi prosila kako se imenuje moja težava ,ki sem vam jo opisala in sicer iz razloga, da bom lahko delala na sebi in odpravila vzroke za moje težave .
Ko sem imela okoli šest let, bilo je še v vrtcu ,sem se silno želela družiti z neko deklico ,zato sem kar naprej pogledovala kaj ta deklica počne ali se bo obrnila k neki drugi deklici in se družila z njo .Zdi se mi kot bi jo imela pod kontrolo in sem jo hotela zadržati ob sebi . Ta deklica se je sicer družila z menoj vendar je imela rajši neko drugo deklico .Zato sem jo zatožila nekemu fantu , da se noče družiti z menoj ta pa me je začel izsiljevati češ kaj mu dam ,če ji reče naj bo z menoj . Imel je isto starost kot jaz ,torej šest let in od doma sem mu nosila majhne čokoladice v zameno za to . Deklica je pozneje prijateljevala s svojo prijateljico z menoj pa ne več ostala pa je vljudna in prijazna do mene .V bistvu se je šlo bolj zato da bi se v vrtcu igrala z menoj izven vrtca pa je nisem imela potrebe iskati . Od tega časa dalje pa se me je polotil neki notranji občutek sramu , zapuščenosti in misel ,nihče noče biti z menoj ,nimam prijateljice . V bistvu so bili vsi radi z menoj v družbi tudi pozneje v šolskih klopeh, vendar me za stalno in tesno prijateljico ni izbral nihče vedno so si izbrali koga drugega . Zdi se mi da od takrat nekaj pogrešam in da sem drugačna kot drugi v svoji notranjosti ,ker se mi zdi ,da sem polna ran ,ki pa ne vem od kod izvirajo .Bila sem v rejništvu .Mama me je zapustila finančno pa je lepo skrbela zame . Rada bi nekako povezala odhod moje mame z mojimi travmami ampak v bistvu ne verjamem v to daje to razlog ,čeprav mi je do sedaj že veliko ljudi to omenilo .Zdi se mi da krivdo valim nase mama pa kot bi prav storila ,čeprav mi v ozadju kar kriči da ni ustrezno čustveno poskrbela zame . Rejniki so bili dobri so me pa besedno včasih poniževali kot naprimer: iz tebe ne bo nič ,nič ne znaš ,še najesti se ne znaš, pojdi od mize…itd …Niso me pa tepli ali kako drugače grdo ravnali z menoj . Zato me ves čas spremlja neka notranja nepojasnjena bolečina . Tudi partnerja sem si našla takšnega ,ki me vara ,manipulira z menoj in je sam v sebi neurejen in neustrezen za zakon .Manjka mu odgovornosti ,zvestobe in očetovski lik . Ob nesoglasjih se najrajši umakne jaz pa ostanem sama v vsem . Kot tista deklica v vrtcu ki ni imela potrebe za druženje z menoj .

Pozdravljeni,

na osnovi napisanega lahko pričakujem določene psihične motnje, vendar vi spontano niste navedla dovolj kriterijev, da bi vam kar napisala kakšno motnjo imate. Včasih je za to potrebno več pogovorov, kaj šele, da bi diagnozo postavili kar prek interneta. Zato vam svetujem, poiščite psihiatra ali strokovnega psihoterapevta, ki vam bo znal pomagati. Že vnaprej vam povem, da pri tako hudih travmah, kot je vaša, je zelo majhna možnost, da si boste lahko kar sama pomagala.

Lep pozdrav,