Pozdravljeni,

Ne vem kje naj začnem. Celo življenje sem bil kar uspešen. Imam lepo družino, imam svoje podjetje, ki dobro posluje. Na svojem področju sem iskan strokovnjak, vedno sem si postavljal visoke izzive, tudi v športu recimo. Pred tremi meseci pa me je zadelo kot strela z jasnega. Sedel sem v firmi za računalnikom in ko sem se dvignil, se mi je malo zavrtelo, imel sem občutek, kot da se tresem. Sem mislil, da sem se zastrupil ali kaj takega pa sem šel domov. Ko sem se drugi dan vrnil v firmo pa so se mi podobni občutki vrnili. Skratka, ko sem šel k zdravnici, je rekla, da je to izgorelost. Predpisala mi je bolniško. Ampak, ko sem se po 14 dneh vrnil v firmo, je bilo spet isto. Moral sem k psihiatru, da mi je napisal mnenje za komisijo, da mi je odobrila bolniško. Predlagal mi je tudi antidepresive, ki pa jih ne bi rad jemal. Tako sem zdaj že tri mesece na bolniški, se je pa pojavila nova težava. Da se zelo slabo počutim. Mislim, ne tako kot takrat v službi, ampak se počutim res slabo, ker nič ne delam in se počutim nekoristnega. Včasih me kar stiska v prsih, počutim se žalostnega, kar se prej nikoli nisem. Počutim se v brezizhodnem položaju, ker ne znam splezati ven iz te godlje. Rad bi spet živel kot prej in da se ne bi tako slabo počutil. Kako naj to naredim?

Hvala.

Spoštovani,

klienti, ki pridejo k nam po svetovanje zaradi izgorelosti, pogosto na začetku sprašujejo podobno kot vi – kako bi se čimprej znebil teh neprijetnih posledic izgorelosti in se vrnili v prejšnje stanje. Običajno potrebujejo nekaj časa, da sprejemejo dejstvo, da prav hitre poti nazaj ni. Rehabilitacija po resni izgorelosti traja več let in je boleča, neprijetna, pogosto jo spremljajo občutki depresije in tesnobe. Prav kakor opisujete tudi sami. Dobra stran te situacije pa je, da je življenje oseb po rehabilitaciji izgorelosti pogosto bolj kakovostno in bolj uravnoteženo. Torej vaša situacija nikakor ni brezizhodna, je pa res izhod dolgotrajen in včasih neprijeten.

Predlagam vam izhod v več korakih:

1. Sprejeti dejstvo, da gre pri izgorelosti za resno zdravstveno stanje, lahko bi rekli resno poškodbo psihofizičnega sistema. Če bi doživeli težak zlom stegnenice, bi bilo razumljivo, da po pol leta še ne morete teči enako kot pred zlomom. Pri izgorelosti je enako, le da zlom ni viden od zunaj. Poučite se o izgorelosti. Na spletu najdete kopico člankov. Na tej povezavi je kratek prispevek o moji izkušnji izgorelosti: http://revitacenter.si/#page71

2. Vsaj prve pol leta na prvem mestu skrbeti za lastno psihofizično rehabilitacijo. To pomeni ogromno počitka, počasi dodati kakšno za vas prijetno sprostitveno ali zabavno dejavnost. Delo dodajati postopoma – če se le da, tisto delo, ki vam ustreza in v obsegu, ki vam ustreza. Končni cilj je revnotežje med delom, počitkom in zabavo. Lahko bi rekli, da sta počitek (ne nočni spanec) in zabava obvezna sestavna elementa zdravega odraslega življenja.

3. Kasneje, če se odločite, se lahko posvetite raziskovanju s kakšnimi notranjimi razlogi ste se prignali do izgorelosti in kako te notranje razloge spraviti pod kontrolo, da se ne bi ponovno pripeljali na isto.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić