Pridna in izčrpana
Pozdravljeni!
Prosim za nasvet. V službi se mi je zgodila naslednja situacija. Sodelavka me je na rednem tedenske sestanku pred šefico in ostalimi okregala, da kaj se grem in da bi morala njo vprašat preden sem nekaj naredila. Ukvarjam se z grafičnim dizajnom. Od takrat zjutrj kmaj zberem energijo, da grem v lužbo. Čutim, da me kar stiska v prsih. Včasih se mi zdi, da bom bruhala. FInta je v tem, da tista sodelavka, ki me je okregala v resnici naredi po moje eno tretjino toliko kot jaz. Šefica ful dela nalaga meni. KO sem jo enkrat vpraša zakaj, je rekla – pa saj veš, da bom dala nekomu, ki vem, da bo naredil dobro in hitro. To se mi je zdelo fajn. Amapk res več delam kot ostale sodelavke, potem me pa še napade pred vsemi. Počutim se depresivno in izčrpano, se mi zdi, da ne bom več dolgo zdržala. Kaj naj naredim? Hvala 🙂
Spoštovana,
iz vašega zpisa sklepam, da ste si ‘prigarala’ resno stopnjo izgorelosti. Opozoriti vas moram, da so lahko posledice izjemno hude, če boste nadaljevala v isti smeri z istim tempom. Zadeva se lahko stopnjuje v dolgotrajno znižano zmožnost dela, občutke depresije, znižanje kvalitete odnosov, pa še kaj hujšega. Skratka resna izgorelost ima zelo težke posledice in rehabiliticaija traja več let. Na tej povezavi najdete kratek zapis o moji izkušnji izgorelosti: http://revitacenter.si/#page71
Kaj narediti? Videti je, da v sebi nosite klasične predispozicije za burnout. To so predvsem ponotranjena prepičanja vsmislu:
– šefa moram vedno ubogat in zadovoljit
– vsi me morajo imeti radi in vsem moram ustreči
– narediti moram vse popolno in to čimprej
To so zmotna prepričanja, ki izvirajo iz otroštva in nam otežujejo, da bi zaščitili lastne meje. V vašem priemeru bi ustrezna zaščita lastnih meja pomenila:
– Pri sebi razmisliti koliko dela ja za vas sprejemljivo, da vam ostane dovolj energije za lastno zabavo in dovolj časa za počitek in druženje. In to potem tudi šefici povedati.
– Uravnotežiti svoj čas med delo, zabavo in počitek (tukaj ni mišljen nočni spanec).
– Sodelavki povedati, kar si mislite o njenem dejanju in zahtevati naj tega ne ponovi več.
– Se naučiti, da je vsak konflikt sicer neprijeten, hkrati pa normalen sestavni del odnosov. Kot odrasli ljudje s spustimo v konflikt, čeprav vemo, da bo neprijetno.
Seveda je to lažje napisati kot pa storiti. Predlagam, da se pričnete učiti zaščititi svoje meje postopoma. Najprej naredite kakšen majhen korak, ki je le malo izven vaše cone udobja.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
