Pozdrav vsem skupaj. Tistim,ki kreirate ta forum in tistim, ki delite svoje izkusnje.
Veliko prebiram v zadnjem casu na to temo. Ket hocem spoznati, s kaksnim partnerjem sem zivela in zakljuciti zadevo.
Veliko razsvetljenj sem dozivela ob prebiranju.
Vendar, danes sem naletela na clanek o narcisticni druzini. In nekaj znacilnosti bi pripisala tudi moji mami. Je ze veliko let pokojna,a tudi sama se veliko let ukvarjam z najinim odnosom. Nikakor si ne morem dopovedati,da je bil lep. V druzini si nikoli nismo izkazovali custev,se objemali ali kaj podobnega. Mama je menila,da kjer se objemajo, se nimajo ne vem kako radi. Ze od najzgodnejsega otrostva naprej,sem zivela z obcutkom, da ima veliko rajse brata kot pa mene. Res si je bila z njim bolj blizu. Brata je tudi velikokrat spodbujala,da me je zalezoval in ovajal v puberteti. In potem je bilo vsega. Najbolj pa me je bolelo,ko je iskala moje dnevnike, prebirala najskritejse obcutke razvijajoce se punce. In kakor da se naslaja nad njimi. Navadno je takrat vzrojila in mi prerekla vse na svetu – tudi besedo kurba je uporabila. Bila pa sem nedolzna deklica pri 16 ali 17, ko se prvic zaljubi. Ona me je pa obmetavala s prostaskimi izrazi in krivila. In se to mami je bil vazen zunanji izgled nase familije. Kako se pocutim, me ni vprasala nikoli. Se manj kako vidim stvari.
Vec se ne spominjam. Spominjam se nelagodja v dusi. In tega da je bilo pomembno samo delo in imeti, clovek kot clan druzine pa ne.
Veliko let sem potrebovala,da sem tu izrazila svoje obcutke. Zdelo se mi je, da ne smem. Da je mamo potrebno spostovati.
Rada bi slisala vasa mnenja. Vesela bom vsakega

Doorsky, eno bolj pogubnih prepričanj ( vsaj za otroke) je ta, da se mama že rodiš, oziroma, da imaš kot mama bianco menico, da lahko z otrokom počneš, kar hočeš, pa ti bo vse odpušeno.

Mama se ne rodiš, oziroma dobro starševstvo ni prirojeno, zato se lahko zgodi, da se rodiš ženski, ki ne zna biti mama, ki tega nima v sebi ali še huje, ki vidi v svojem otroku zgolj sredstvo za zadovoljevanje svojih ( pogosto bolnih) potreb. So mame, ki lahko otroku izjemno škodujejo, tako fizično, kot tudi psihično.

Težava nastane zaradi mita, da mama je mama in da mama ne more narediti nič tako hudega, da se ji ne bi oprostilo, oziroma celo, da mame hudega sploh ne zmorejo storiti svojemu otroku ( češ, da ga imajo rade in da nimajo slabih namenov) . To nekaterih primerih preprosto ne drži Nekatere mame niso sposobne imeti rade svoje otroke in nekatere jih celo namerno poškodujejo.

Če si ti eden od teh otrok, ki ima nesrečo, da se rodiš takšno mamo te lahko precej zmede, ko ti vsi govorijo ( ali pa si sam tako prepričan) da ni tako hudo, da pretiravaš in četudi je hudo, da je vendarle tvoja Mama in ji moraš vse odpustiti .

Super je, če imaš običajno mamo ( z običajnimi pomanjkljivostmi) vendar je grozljivo za otroka, če ima mamo, ki mu ( verbalno, psihično ali fizčno) škoduje ali ga celo zlorablja.

Ne vem, kako je s tvojo mamo, premalo si povedala, vendar že to, kar praviš je precej čudno. Tisti, ki se objemajo se v resnici nimajo radi? itd. Vendar raje najprej globoko pokoplji po svoji preteklosti, o tem, kaj se je v resnici tarkat dogajalo, preden si ustvariš dokončno mnenje.

Nekatere mame so zaradi svojih izkušenj zgolj poškodovane in dejasnko ne vedo prav dobro, kako z otroci , druge imajo takšno osebnost, oziroma so takšne, da otrok niti ne bi semele imeti. In še množica variacij na to temo.

Morda bi bilo dobro, da si za začetek prebereš knjigi, ki jih najdeš tudi v knjižnici :
Če škripa med materjo in hčerko , Victoria Secunda
http://bukla.si/upload/book_media/4260/4260/5613.pdf
( če ti gre angleščina je boljša v originalu)

Strupeni Starši. Suzan Forward
https://www.zalozba-chiara.si/odnosi/196-strupeni-starsi

GittaAna