Zaupanje in stikanje
Danes je v službi en ta miren dan, pa imam čas tuhtat in viset tukaj gor.
Ženske, jaz pa nečesa ne razumem: ena brska po moževem mobitelu, druga študira izpiske od moževega mobilca, tretja bere moževo e-pošto – jaz ne vem, a sem jaz res tako za časom in je z mano nekaj hudo narobe, ker se meni zdi tako ravnanje milo rečeno nečastno. Ne bom rekla, da nikoli ne primem v roke njegovega mobitela ali on mojega, tudi pošto odpirava drug od drugega, razen če kje piše strogo osebno, ampak da bi pa hodila vohunit po njegovem telefonu, koga je kdaj kolikokrat klical, s kom si dopisuje in podobno, se mi zdi pa tako pod častjo, da si niti predstavljati ne morem. Mislim, da če bi bilo zaupanje med nama tako na psu, da bi morala to početi, je skrajni čas, da greva narazen. Brez zaupanja zame ni odnosa, ni zveze.
A sem jaz res tako naivna in to počnete vse, razen mene?!
Eto moj primer:
Sama fuuul ne maram da mi kdorkol štoka po mob. prek maila itak same traparije dobivam, tko da tud jest ne štokam njemu.
Je pa bilo 1x, da se je ena najstnica spravla nanj z sms-si in maili in seveda ne povedat njenega imena in bila je vsa skrivnostna. In on men to pove..sicer z dvodnevno zamudo!!! In on pol njo kliče…tolk časa da se je oglasila en dan da je zvedu kdo je…in jest popizdim kaj on njo kliče-da nej se ne zmeni, ne da mi bo en dan kaka mladinka pred vrati visela! In jest sm pol ene 2 dni mal po njegovem mailu preverjala -čeprav mi je sam geslo povedal če bi še kej poslala-pa ni več, on ji je rekel da nej ne mori več in to je blo to!! Smo zaklučl debato o tem in mula ne teži več!!!
Ojla!
Midva imava na računalniku vsak svojo osebno stran s svojim emailom – brez gesla in drugačnih varovalk. Na njegovo stran ne hodim razen, če mi želi kaj pokazati. Po mobitelu mu ne “šnofirim”, če on po mojem ne vem, ga še nikoli nisem “ulovila”. Če mene ali njega ni ob mobitelu, ko zazvoni, se mirno oglasiva, čeprav ne zvoni lastni telefon. Pošto odpirava skupno (računi, obvestila, …), osebne voščilnice, osebno naslovljeno pošto pa si ne odpirava brez vednosti ali privoljenja.
Moj mož dela dnevno s sedemdesetimi mladenkami (tudi ponoči, ko mimo njega hodijo na pol nage izpod prhe), ki ga včasih pokličejo tudi domov, če pridem k njemu v službo, se hihitajo, tudi nastavljajo, včasih izzivajo,… Če bi se zaradi tega “žrla” in bila ljubosumna ter paranoično iskala znake varanja, romance, … bi se mi že zdavnaj strgalo.
Igram na zaupanje in dokler nimam indicev ali dokazov, da je moje zaupanje neutemeljeno, mi bo prav lepo.
Ne, ne brskava si po emailih, SMS, klicih, pošti, …
LP
Na tale post seveda ne bo nobena priznala, da preverja možev telefon, maile itd. pač tako je.
Jaz osebno nikoli ne berem moževe pošte, tudi on moje ne, ne odprem pisem, ki so naslovljene nanj (niti računov, revij, paketov-v katerih vem kaj je). Če zvoni njegov telefon, se ne oglasim. če zvoni stacionarni telefon in je klic izključno zanj, se ne oglasim. Prav tako on ne štrfnari za mano.
Ko pa je dobila naša mala izpisek iz banke in bančno kartico, smo pismo odprli družno.
me prav zanima ali bo katera priznala.
jaz priznam da včasih pomislim da bi mal pošnofala … pa se mi niti ne ljubi :))) PC imava itak vsak svoj … ne dovolim da kdorkoli odpira moj PC .. mobi pa … velikokrat iz njegovega mobija kličem … šnofam pa ne … niti ne znam :))
ne razmišljam kaj dosti kaj počne v svojem prostem času :))) ko je z mano se imava lepo 🙂
B.
No, če je odpiranje računov, ki po pošti pridejo na njegovo ime stikanje – ja, potem tudi jaz občasno stikam. :-(( E-mail in SMS sporočila, ki so namenjena njemu, so njegova – tako kot so moja tista, ki so namenjena meni. Res pa je, da včasih to delava družno in ob tem še vrževa kakšno dobro debato…
LP
nika
Jaz sem precej nezaupljive sorte – to priznam, ampak iskreno povem, da ne stikam. Ne čekiram njegovega GSM-ja, ne odpiram pošte, ki je naslovljena na njega (čeprav me včasih firbec matra), ne oglašam se nanjegove klice – razen, če me prosi, ker se ravno ne more oglasit, tudi mojih nakupov mu ne prikrivam, ker imava vsak svoj denar in lahko z njim počneva kar naju je volja. Je pa res, da ga na dolgo in široko sprašujem (pa če mu gre to še tako na živce) o podrobnostih, če mi pač sam omeni, da je imel “bližnje srečanje s kakšno gajstno žensko”.
Hm očitno pojem o tem, kaj je stikanje, zelo različno razumemo. Midva običajno bereva e- pošto drug od drugega. Običajno tisti, ki ravno preverja svojo pošto, preveri še drugo. Ker je mož veliko odsoten, mu moram tako večkrat vsebino posredovati (če je kaj nujnega). Navadno pošto tudi odpre tisti, ki je pač takrat tam, ampak vedno z dovoljenjem drugega. Da bi preverjala njegove klice in SMS mi pa res še ni prišlo na misel. He he čeprav ne bi škodilo, ker on po navadi šele po dveh dneh ugotovi, da je dobil SMS. Pa tudi na drug mobi se oglašava, če poznava osebo ki kliče. Ne vem tako je pri naju in nobeden od naju nima zaradi tega občutka vdora v zasebnost.
LP Jasna
Evo Skr bna se podpišem pod tvoj post. Tudi meni se zdi, da če imaš kakršnekoli skrivnosti potem je bolje, da greš narazen. Tudi pri nas si ne odpiramo mailov, se ne oglašamo na tuje telefone (mobi), ne stikamo po torbicah….. Skratka vse si povemo. Tudi mene kliče kdaj bivši pa se čisto lepo pogovarjava (sva ostala prijatelja) in tudi moj dragi možek nima čisto nič proti. Smo se tudi že na kavici dobili skupaj…. skratka sedaj ima vsak svojo družino in ne vidiva razloga zakaj bi to pomenilo nekaj groznega.
Ne vem no meni se zdi brskanje po tujih stvareh nečastno. Če pa je vmes nezaupanje potem pa…….
lp vsem in naj vam deževen delovni dan hitro mine
Mateja
Naj se še jaz…
Tko je to – jaz ga ne preverjam (GSM, SMS), pošto si odpirava, ker sva se tako dogovorila, razen če je osebna, kar pa se dogaja reeeedko. Glede praznjenja žepov se pa tako vedno prepirava, ker jih jaz NE pregledujem pred pranjem 🙂
Kaj se tiste, ki brskate nič ne vprašate, kaj mu boste rekle, če ga zalotite…”Hej jaz pa sem našla, nekaj ČISTO slučajno v tvojem GSM…”
No, jaz se teh igric ne grem. Po mojem je zaupanje temelj odnosa!
LP! Baga
Ne odpiram pošte, ne brskam, zato marsikdaj tudi kaj operem (žepi na hlačah). Možev GSM uporabim kdaj pa kdaj (ko mojemu zmanjka energije), enako tudi on mojega, si pa ne brskava po njem. Oglasim se na njegov telefon, če se on ne more, ker je lahko kaj pomembnega in mogoče lahko kaj pomagam.
Ma se mi zdi, da človek mora imeti občutek privatnosti, ne glede na zaupanje in ljubezen med partnerjema.