Pozdravljeni,

Slab mesec je minil, od kar mi je umrla mama. Čeprav je bila bolana že nekaj časa, je do tega prišlo naenkrat. Od takrat se sploh ne spravim k sebi, v službi ne funkcioniram, ne morem ne brat ne učit, ne spim, ni mi do ničesar, vsakič preden zaspim, se zjočem…. Z mislimi sem ves čas pri njej. Moji bližnji so mi v teh težkih trenutkih dobra podpora, ampak se mi vedno bolj dozdeva, da pa morda potrebujem neko neodvisno, strokovno pomoč. Kakšne izkušnje imate Vi, se človek lažje prebija skozi te težke trenutke ob neki strokovni pomoči?
Še drugo vprašanje: ali bi sploh kaj koristilo, če bi šla na nek pogovor/terapijo zgolj parkrat? Ker bi si poiskala samoplačniško pomoč, mi ne bi zneslo da bi naslednjih nekaj mesecev hodila redno npr tedensko na terapije?
Lp

Pozdravljeni,

vsaka smrt bližnjega je zahtevna in normalno je, da vam je težko. Ste opazili pri sebi kaj vam pomaga do boljšega počutja?

Proces žalovanja lahko traja dlje časa – tudi eno leto ali več. Če čutite, da bi vam strokovna pomoč pomagala, potem si jo le poiščite. Po mojih izkušnjah lahko psihoterapija ob takih stresnih dogodkih koristi.

Ni nujno, da greste na psihoterapijo z namenom dolgotrajne obravnave in spremembe osebnosti, ampak si lahko zadate krakoročnejše cilje, npr. odžalovati izgubo mame.

S prijaznimi pozdravi,