Kdaj se konča, ali se oseba spremeni
Pozdravljeni.
Eno leto je od razhoda, z bivšim partnerjem.Imela sva že tretji grd razhod.Po prebiranju mom postov sem ugotovila, da je očitno mom.Sama sem zelo začela delat na sebi in se spravljam pokonci.Najbolj zanimivo je sedaj to, da se vrača in potihne, ko že mislim, da je res vsega konec, da grem svojo pot se on spet po dveh mesecih prikaže na mojem delovnem mestu, in mi govori, kako ga lahko samo še jaz rešim, da se mu včasih že meša.Ko sva bila skupaj je pozabil na rojstni dan, zdaj je bil že en dan prej z darilom pri meni.Ne razumem vsega tega. Naj omenim, da se z svojo primarno družino sploh ne razume,tudi z mojo ne, da je njegova mama najslabša oseba. Med drugim mi govori kako cele noči ne spi, da ima celo anksiozne napade, da je že bil celo v bolnici, da so mu pomagali.Da on se je zdaj res spremenil, da ve, da je delal napake naj pridem nazaj.Se je pa sedaj podal še bolj v alkohol, koliko vidim kot prej, ker takrat ko se napije ima tudi največ poguma.Je možno da se tak človek, ki je bil prej ljubusumen,avtoriteten psihično in ob alkoholu še fizično nasilen resnično lahko kdaj spremeni.Kako dolgo še lahko to traja, ta prihajanja in odhajanja, strah me je kaj bo če si kdaj slučajno najdem novega partnerja, glede na to, da je že izjavil, če me on ne bo imel, tudi drugi ne.Najraje bi videla, da bi si našel novo partnerico da zaključiva, ampak koliko kaže, bo še kar nekaj časa še tako.
Si že vse sama napisala. Ignoriraj ga.
Lepo mirno mu povej, da boš grožnje prijavila na policiji, če ne neha s tem, in da naj te pusti pri miru. Če te kliče, pošilja sms, mu reci, da ga boš prijavila operaterju in po potrebi policiji. Številko blokiraj.
Se mi zdi, da tudi tebi manjka malo odločenosti, da nekaj še upaš, če tuhtaš o njem … Ljudje se spreminjajo, vendar ne vedno in ne vsi. Sama se moraš odločiti.
Se opravičujem, če sem napidala zmedeno.
Bila sva skupaj 6 let, od tega sva imela razhode in nazaj skupaj.Lani se je to zgodilo potem tretjič.
Od tega trenutka nisva bila več skupaj v zvezi ampak on bi še enkrat poskusil z mano, jaz sem že povedala, da nisva za skupaj ampak on tega nikakor ne razume.Prihaja na moje delovno mesto in obljublja kako bo vse drugače..Ko mu spet in spet odločno povem, da ne, je za nekaj časa mir, vmes dela, pije potem pa spet ista zgodba..Vbistvu sem hotela, kako dolgo so mom osebe pripravljene hoditi za žrtvijo obljubljati, prositi itd
To je pa samo od tebe odvisno. Očitno je našel eno, ki ne zna reči ne. Ne bom nič prijazen, mislim, da bi bilo treba tebe pošteno za ušesa. Ko sem bral tvojo zgodbo sem se spomnil velenjskega primera (koroška dečka). Tip ti odkrito grozi, ti pa bi kar ostala z njim? Ne bo se spremenil, nikoli! Samo še huje bo. Kot prvo ga prijavi policiji takoj zaradi grožnje z umorom, blokiraj njegovo številko, ne vem kakšno je tvoje delovno mesto, da se lahko pojavi tam, ampak obvezno obvesti nadrejenega.
Mislim, ene se pa res igrate, potem pa se o vas bere v črni kroniki.
Pozdravljena!
Poišči načine, preko katerih bo vedno bolj spoznaval, da si popolnoma neuporabna, nekoristna zanj, popolna zguba (takšno delovanje je sicer na neki način boleče; ker pa je del samoohranitvenega nagona, daje voljo in pogum). Pri tem ostajaj iskreno prijazna in spoštljiva do njega – ničesar nimaš izgubiti, saj si ga naštudirala in njegova maska je padla. Res je, zadeva ni lahka. Pri meni je bilo precej zapleteno, saj je bil moj partner visoko funkcionalen na marsikaterem področju, zelo me je čutil, veliko je vedel o meni, zato sem imela zares težko delo. Bil je izredno nevaren, kar sem ugotavljala tudi preko njegovega pripovedovanja o svojih odnosih z drugimi ljudmi. Po odkriti grožnji meni pa sem vedela, da moram biti zelo previdna in oprezna na vsakem koraku in pri vsaki besedi, še zlasti potem ko sem na lastne oči odkrila o njem stvari, o katerih me ne bi prepričal noben človek na tem svetu. Od najinega “zadnjega” zaključka ni ne duha ne sluha o njem (od njega sem večkrat odšla, vendar nazadnje sem v celem svojem bitju čutila, da odhajam za vedno). Občasno me še obdajajo zle slutnje ali pa ponoči sanjam, da me je spet zvabil v svoje mreže, pri tem pa se celo med sanjanjem čudim in sprašujem, kako je to mogoče, ko vendarle vem, kaj me čaka z njim.
Še vedno veliko vlagam vase in imam pripravljen tudi rezervni načrt, če se bo slučajno spet pojavil. SPET BOM ZGUBA zanj.
Drži se.
Kako dolgo bo trajalo je precej odvisno od tebe, predvsem od tega, koliko časa boš še sama pri sebi upala, da bo prišlo do čudežne rešitve in se bo on čudežno spremenil in se bo vse rešilo samo od sebe. Ko boš pri sebi razćistila, da si človeka, ki je nasilen, alkoholik, manpilativen in sebičen, ne želiš v svojem življenju ( ne njega, ne kogarkoli drugega), ko ti bo res postalo jasno, da če se nekdo že leta in leta ni spremenil, četudi že leta in leta obljublja da se bo ali celo zatrjuje, da se je v resnici ne bo nikoli spremenil bo tudi on začutil, da te ne more več ovijati okoli prsta in tudi če bo še prihajal in boš ti v sebi mirna in hladna in bo tvoja energija ( misli, počutje, občutki) enaka tvojim besedam se bo sam od sebe naveličal in poiskal novo žrtev, na katero se bo lahko prisesal. Dokler pa obstaja najmanjša razpoka v tebi, skozi katero se lahko priplazi do tvojega srca, kljub temu, da ti pamet verjetno že zelo dolgo govori, da je to norost, pa jo bo izkoristil kolikor se bo le dalo.
GittaAna
Kakorkoli, ti ljudje obstajajo in jih je vse več. veliko je napisanega o temu, da reagirajo na postavljanje meja- ja, to drži- preizkušeno: kratko in jasno mu poveš: tega si ne dovolim. In takrat obmolkne in to očitno razume.
Oni se ne morejo spremeniti. Mi lahko odidemo, se umaknemo- ok. Kako pa dokaj normalno funkcionirati z njimi? Naj nekdo na kratko napiše na kaj so najbolj dovzetni- katere besede oz. dejanja najbolj razumejo. Oni niso 24 ur na dan slabi. Kaj jih najbolj ziritira, da zapadejo v strašno žalost, jezo, bes, razočaranje?
Sicer pa – taki ljudje so ze vedno med nami, saj je ze stara mama za kaksnega vedla povedati, da je bil nekdo “tezek” pa cuden…..
Tako da – kako z njimi ziveti? Preberi si “Kako ziveti z MOM” temo…
Na kratko – tezko. Če plusi pretehtajo veliko minusov, potem se splača o tem razmisljati, samo ne vem kako na tehtnici meriti psihicno nasilje, posledice, fizicne napade itn…
Tezko je v polnosti doumeti, da na drugi nekdo ni samo malo drugacen, malo poseben, in da ima vsak izmed nas kakšno napako. Vse lepo in prav, taki smo res vsi, naredimo napako, se nekaj naucimo, se opravicimo, in drugic naredimo…isto, ampak cetrtic pa naredimo bolje. Ker smo se nekaj naucili, ker zelimo tudi za druge dobro in za skupno dobro.
zdaj nekdo pa ima razmetano lestvico vrednost, on sam je na prvem mestu, potem pa dalec naokoli nikogar. Otrok, partner, stars, prijatelj, hisa, avto, sluzba…vse to so samo orodja, oporne točke, s čimer si tak človek pomaga do… česa že??
Da je najboljši, da je občudovan, da mu ni treba toliko delati, da mu ni treba za otroka skrbeti, da se izogne “vstavi…” itn… In to je grozljivo, nevarno. Taka oseba nima čuta za empatijo, nima sramu, ni se zmožna naučiti novih oblik odzivanja, vseeno ji je zate in kogarkoli. Če ji seveda ne prinašaš plus točk, takrat pa se ji splača vlagati vate. Dokler delaš po njeno.
In kje je tu plus, ki bi pretehtal, da bi z nekom igral tako igro, da z njim ne moreš imeti vsaj približno partnerskega odnosa? Ne vem, jaz ga žal ne vidim.
So pa situacije, ko ti je taka oseba otrok, to pa je še bolj težka situacija. Tudi situacija, ko ti je taka oseba partner, ki je oče/mati tvojega otroka, ni enostavna, a se da.
Tako da – če poznaš svoje šibke točke, prepoznaš krivdo, strah in odgovornost, znaš postavljati meje, povedati kaj se bo zgodilo ko ti jih bo pohodil, uveljaviti posledico in za njo stati, potem se to igro lahko greš. Če obenem normalno spiš in ješ in normalno funkcioniraš v službi, ajde, recimo. Ampak, kje je plus, ki bi pretehtal vse to?
lp SVO
Zelo lepo in jasno napisano- svaka čast.
Ja, že davno ti ljudje obstajajo- a potem so bili v tistih časih, ko je veljalo, da mora biti ženska na razpolago svojemu možu vedno, ko si to on poželi in sama ne sme imeti nič od tega, vsi MOM in NOM-sterji? Koliko je bilo šele takrat psihičnega nasilja.
Današnji NOM/MOM-sterji pa morajo kupovati draga darila, omogočiti vse takšne in drugačne dobrine in ”normalen” življenski slog”, zadovoljevati svoje partnerje na 1000 in en način, prositi za sex itn.- to pa je danes.
Se strinjam- vsak se mora zavedati svojih napak, priznati krivdo in se truditi za svojega partnerja in zvezo po najboljši moči. Če nekdo noče delati, noče skrbeti za otroke, noče deliti denarja z družino- to je velikokrat tudi odraz slabe vzgoje in povzemanje vzorcev svojih staršev.
Seveda je vse odvisno v kateri fazi so, če je preveč psihičnega in celo fizičnega nasilja, potem očitno ni pomoči. Dokler pa se dogajajo lepi trenutki in jih znamo tudi videti in mu jih priznati je stvar lastne odločitve na kateri strani je tehtnica. Jaz mislim, da se oni ves čas trudijo in bi želeli, da so ljudje okoli njih z njimi zadovoljni- ampak jim ne uspe: kar z glavo naredijo z ritjo podrejo- ker ne znajo. In očitno se ne morejo naučiti. Saj nenazadnje strašno trpijo- ves čas jih je strah, da jih bomo zapustili.
Kje je plus?
Da ti osebki znajo poskrbeti tudi za veliko lepih, zanimivih, zabavnih, kreativnih in veselih trenutkov.
In če si toliko samozavesten, da znaš tehtati med dobrim in slabim, lahko normalno funkcioniraš, mirno spiš, se ga še vedno razveseliš, si še vedno večji del časa rad v njegovi družbi, te še vedno privlači potem verjetno gre. Je pa malo takih primerov opisanih. Vse zgodbe, ki jih berem so na podobno vižo- jaz sem dober: on je slab. Predvidevam da tudi zato ker oni iščejo šibke ljudi s katerimi lahko manipulirajo. Saj z vsakim na tem svetu se tudi ne da verjetno tako zlahka manipulirati.
“In če si toliko samozavesten, da znaš tehtati med dobrim in slabim, lahko normalno funkcioniraš, mirno spiš, se ga še vedno razveseliš, si še vedno večji del časa rad v njegovi družbi, te še vedno privlači potem verjetno “
ma ja, sja kot sem rekel, po mojem mnenju imamo vsi felerje, ker nihce ni popoln. Eden zamuja, eden se prehitro razjezi, eden ne zna z denarjem… ampak to se ne pomeni, da ima nekdo podrto ogrodje osebnosti, ker v osnovi stremi k dobremu, in ob tem obcuti tudi, ce se nekomu dogaja nekaj slabega in zeli to popraviti, izboljsati…
to kar ti pravis, da se ga razveselis, da ti je fajn v njegovi druzbi – preveri – je vedno tako, ali se mogoče faze dobrega počasi zmanjsujejo in je vmes vedno daljsa slaba nerazpolozena faza, pa potem spet nekaj malih dobrih drobtinic z mize zate, pa spet daljsa faza tihe mase…ker na ta nacin deluje tak MOM/NOM, tebe pa drzi v upanju da bo enkrat tisti “princ charming” prisel nazaj…upanje umira zadnje…
tako da, to sta dve zelo razlicni situacije, in po tej slednji je, tudi glede na mnoge opise tu, to le umiranje na obroke, take, desetletja, ko čakas in se trudis za tisto honneymoon fazo iz zacetka…
sicer pa, nisem nikjer zasledil o kaki relaciji tu govoris, partnerja, otrok – stars, starš – otrok…?
lp SVO
Pozdravljena Detektivka,
enostavno sem si rekla, da na to pa moram odgovoriti, ker je v vašem zapisanem kar precej stvari, za katere menim, da sploh ne držijo. Izhajam pa seveda iz mojih izkušenj z NOM partnerjem. Sicer imam občutek, da vam bodo podatki zares v določen namen (naloga v času študija?), a je prav, da se vam predstavi tudi druga plat zgodbe oz. resnična zgodba.
Bom šla kar po vrsti. Po mojem mišljenju se oseba z NOM ne more spremeniti. Če se NENORMALNO trudi, je to trud za katerim stojijo njegovi interesi (karkoli že- naj si bo to, da bi te obdržal- ne zato, ker te ima tako neizmerno rad, ampak zato, ker ne prenese izgube, ali pa so drugi vzroki). NENORMALNEGA truda oseba z NOM ne zmore na daljši rok.
Tudi postavljanje meja kar tako ne funkcionira. Če mu je zadeva pomembna se bo boril z vsemi štirimi- kar pomeni, da te bo popolnoma razvrednotil kot človeka, da te bo prizadel kolikor bo le znal, da te bo še bolj manipuliral. V vsakem primeru pa si bo nek “poraz” vrnil na tak ali drugačen način. Našel bo svoje zadovoljstvo- vedno! Čisto mogoče je, da te bo z tvojimi lastnimi besedami zlorabljal. Primer: nekje si mu postavila mejo, nečesa nisi dovolila. Čez pol leta pa bi rabila pomoč nekje v povezavi s tem. Pa ti bo rekel: “rekla si mi, da tega ne dovoliš (spomnil se bo vsake tvoje besede, kar pomeni, da so mu te leta in leta zvenele v ušesih), sedaj ti pa res ne bom pomagal”. Ali pa “rekla si, da tega ne potrebuješ, sedaj pa tega sigurno ne boš dobila…”. Skratka v sebi nosi zamero oz. vračilo leta in leta- to so moje resnične izkušnje. Pa ni šlo za velike zadeve, ampak čisto za vsakdanje stvari, s katerimi se nisem strinjala z njim. Pa niti se mi ni trebalo strinjati z njim, dovolj je bilo reči: za to mi je pa vseeno. Premisliti si nisem mogla nikoli in nikdar.
Če mu je zadeva manj pomembna bo morda navidezno popustil, a bo v sebi koval načrte, kako se ti bo “oddolžil”…In to bo nak nek način.
Na kaj so dovzetni, na katere besede, da se da z njimi normalno funkcionirati? Preprosto: da se v prav nič ne vtikaš, kar pomeni, da ga pustiš živeti čisto po svoje. Da lahko dela, kar in kakor mu paše, da se ne jeziš, ko te v nič ne vključuje, da se vedno strinjaš, da mu ne poveš svojega mnenja (to mu je zelo pomembno), ker take ljudi povzdigujejo vsaj navidezno v nebesa. Sicer jih ne spoštujejo, a vseeno vejo, da takšne osebe zlahka manipulirajo. To potrebujejo- osebe brez svojega jaza so ta pravšnje za njih. Da jih ne sprašuješ kje hodijo, če so si omislili, da bi zamenjali pohištvo (čeprav še to zdaleč ni potrebno), da jim daš pač določeno vsoto denarja zraven (to se pripeti vedno takrat, ko ugotovijo, da imaš kaj denarja “viška”). Skratka o tem bi lahko spisala knjigo.
Kaj jih iritira? Vsako najmanjše nestrinjanje, naj si bo o politiki ali o čem pomembnejšem. Razjezi jih vsak povišan glas, čeprav svojega ne slišijo. Če narediš po svoje, se ti obvezno maščuje (recimo greš s prijateljicami na kakšno zabavo, ali s sodelavci). Obvezno sledi tisto, v kar on verjame, da sedaj ti počneš: torej, da ga varaš… Torej sledi njegovo resnično varanje- dokazano! Skratka, vse kar on misli drugače, oz. ti drugače kot on. V vsaki najmanjši stvari vidi slona in ni se mogoče pogovoriti o prav ničemer, oz. se je , če ti popustiš.
Kaj jih pa privede do razočaranja, do žalosti? Da bi bili žalostni zaradi nečesa, kar se je nekomu negativnega pripetilo nisem doživela- vsaj tiste prave iskrene žalosti ne. Žalostijo pa se, kadar nekako uspejo iti v sami sebe, ko morda dobijo kanček spoznanja o sebi. A ker o tem nočejo govoriti, seveda lahko samo ugibam. Primer: ko sem mojega partnerja vprašala, kaj se mu je dogajalo v otroštvu je odgovoril, da tega pa ne bom nikoli izvedela. Nekaj ga je težilo, tega se je zavedel in postal je žalosten. A se je hitro spet pobral. Oz. hitro zaprejo ta notranji jaz in glas negotovosti.
Radi pa igrajo žalost, ko jim je to pomembno. Takrat so kot kup nesreče samo, da bi nekdo drug to opazil in okrivil tebe za njegovo nesrečno razpoloženje.
Omenila si tudi seks. Vemo, da služi za njegovo telesno zadovoljitev. Tipična scena: da ga zadovoljiš- najraje oralno, potem pa vstane in gre ali pa zaspi. Tvoja potreba po nežnosti in po zadovoljitvi ostane nepotešena. In to se stopnjuje. Koliko krat sem potem slišala iz njegovih ust: samo na sebe misliš (ko je on dobil, kar je iskal)…Ali pa: jutri, pojutrišnjem…dokler ni bil že naslednji mesec… Nisem prepričana, da je nekdaj imel moški več od seksa, kot sedaj v odnosu z NOM. Takrat sta vseeno oba uživala, v NOM odnosu pa si ti trenutki zelo redki.
In POPOLNOMA zgrešena tvoja trditev: da NOM partnerji kupujejo draga darila in omogočajo dober življenjski status, predvsem pa, DA ZADOVOLJUJEJO PARTNERJE NA 1000 IN EN NAČIN IN DA PROSIJO ZA SEKS. Ta je pa res prehuda, sorry.
Z darili te morda privabijo v odnos, ampak ta niso nikoli draga. Taka oseba vendar ni nikoli velikodušna. Če že, se hoče pred drugimi postaviti.
Enako velja za življenjski status. Če je dober, je le zaradi njih samih, da se z njim postavljajo. Tukaj ni nič partnerjevega, pa čeprav je dajal zraven svoj delež. Vse gradi za sebe in za svoje potrebe, VSE. Ni sposoben deliti, ni sposoben priznati, da si tudi ti prispeval velik delež (v kolikor je on večjega).
Zadovoljevanje partnerjevih (torej mojih in tvojih (če ne spadaš v NOM)) potreb pa sploh ne pride NIKOLI v poštev- prav nobene potrebe ti ne bo zadovoljil!!!! Celo zaveda se, da ti jih ne zadovolji in ti odkrito to tudi pove. Noče jih zadovoljevati, ve pa, da si jih ti sama zadovoljiš (če si jih seveda- jaz sem si kolikor je šlo). Če bi ti zadovoljeval potrebe, bi bila ti več vredna kot on in to seveda ne gre- tu je ravno poanta te motnje. ON je tisti, kateremu se morajo zadovoljevati potrebe. Mislim pa, da to ni nobena novost v tej tematiki in Detektivka upam, da tudi ti to veš. Če ti pa že kaj zadovolji, pa to NE služi namenu, da bi potešil tvoje želje in pričakovanja, ampak so v ozadju spet njegove igrice – takšne in drugačne.
Tudi za seks ne bo prosil. Ali si ga bo vzel, ali pa ga boš mu lepo prinesla na pladnju- slednje je absolutno bolj pogosto. Ko pa ugotovi, da bi moral prositi, pa je to spet skregano z njegovo logiko. Prosim beseda kot prvo zanj ne obstaja. Hkrati pa se ti res ne bo podrejal. Se boš ti njemu, bo pač čakal tako dolgo.
Trudijo se celi čas, da bi bili ljudje okrog njih zadovoljni??? Naslednja trditev, ki nima ne glave in ne repa… Drži ravno nasprotno. Trudijo se, da se zadovoljno počutijo oni sami, tvoji občutki ga ne bodo nikoli zanimali. Zagotovo ne!
Določen čas jih je strah, da jih bomo zapustili- to je res. Ker izgubljajo nadzor nad dotično osebo. Pride pa čas, ko se s tem sprijaznijo. Ampak o tem bom še pisala, ko bom dala vse skozi- torej ločitev v končnem pomenu besede. In takrat bom o tej tematiki lahko rekla verjetno še kaj več.
Najdejo si pa več novih žrtev naenkrat zraven tebe. Moj jih ima kar dve- oz. za dve vem. Z njima se dobiva in zanimivo kako ju manipulira. Nekaj mi pove o tem, ko je dobre volje, celo za nasvet me prosi. Do ene ni našel nekako pravega dostopa- oz. ni je skužil je govoril. Kar naenkrat pa mi pove, da “sedaj pa je ugotovil, kaj ona potrebuje”. Gre se mu torej samo za to, da ve, kje je njena šibka točka, kje jo lahko zlomi in manipulira. In tisti večer jo je zlomil- če je verjeti njegovim besedam, je bila 2 uri v solzah…zakaj ne vem, si pa mislim svoje.
Da ti osebki poskrbijo za veliko lepih trenutkov – tudi temu mnjenju se ne morem pridružiti. Nič ne izhaja iz srca. Kaj bi potem naj bilo lepega tukaj? Ne želijo, da si srečen- kaj naj bi bilo lepega pri tem? Se sprašujem ali poznate pravi NOM???
Da si toliko samozavesten in znaš tehtati med dobrim in slabim? NOM partner ti popolnoma zamegli pogled oz. deloma si ga zamegliš tudi sam, ker imaš veliko let rad iluzijo o njem. Ne njega- a to se zaveš šele, ko dobiš pogled s pravega zornega kota. Nekatere stvari pretehtaš in tehtaš veliko let – recimo zaradi otrok ostaneš skupaj- a vedno za ceno svoje sreče in zdravja svojih otrok in tudi svojega zdravja- predvsem, če nisi močna osebnost. In ko se po vsem tem vprašaš kaj je že dobro? Odgovor na to je preprost: če bi se prej imel dovolj rad bi že prej prekinil odnos.
Da si rad v njegovi družbi in se ga razveseliš??? Hm, to se dogaja le v prvih letih. Ko se začne morija, pa tega ni več. Ja zamegljen pogled vsekakor…iluzija, da ga imaš še rad, kljub temu, da ti da vsaki dan vedeti, da zanj ne pomeniš nič. Iščeš odgovore v sebi, se prilagajaš, trpiš zaradi otrok, iščeš izhod, a ne ravno resno… A kot je znano upanje umre nazadnje…upaš in upaš dokler se ne zbudiš…
Lahko pa izvajajo teror tudi z močnimi osebnostmi. Sicer je tu večna borba in vedno nove manipulacije in iskanje šibkih točk, ki jih ima še tako močna osebnost.
In še nazadnje tematika o lastni krivdi. Vsi imamo napake, takšne in drugačne. Vseeno pa se je res potrebno zavedati, da z osebami NOM ni lahko živeti. Je zelo težko. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo tudi tega foruma in toliko zapisanega na svetovnem spletu.
In pa še zadnje izkušnje, ki jih doživljam sedaj, ko sva dejansko na pol ločena. Nikoli si nisem predstavljala, da lahko oseba tako velikooo in dobro laže. Sedaj, ko vem iz določenih zanesljivih virov določeno resnico in ga potem malo “izprašam” ugotavljam, da bi me še vedno lahko v hipu obrnil. Te laži so tako prepričljive, da tega ni mogoče opisati.
Skratka draga Detektivka, življenje z njimi niso mačje solze. Še zdaleč pa ne to, kar opisuješ…
lp
Ali se neka oseba res želi spremeniti je v resnici zelo lahko ugotoviti. Najprej se moraš sam pri sebi odločiti , da boš presojal kaj ta oseba počne po njenih dejanjih in ne besedah. Torej, če si res želi spremeniti, najprej odkrij, kaj točno je pripravljena za to narediti ( mislim na to, kaj potem naredi in ne , kaj pravi, da si želi, ali da bo naredila). Če zgolj jamra in stoka in obljublja ali pa se obsipava s krivdo, da bi se ti zasmilil, potem to nima prav nobene veze z željo po spremembi-
Vedeti moraš tudi, da ti nisi ne terapevt, ne kak drug strokovnjak, ki je usposobljen pomagati takšni osebi. Tu ne pomaga zgolj pogovor, objem ali kaj takega, v resnici to pogosto celo škodi, saj celo dramo delajo v glavnem zato, da bi dobili tvojo pozornost, energijo in da bi tako lahko še naprej ostali takšni, kot so , k tebi pa bi prihajali po tolažbo ali obliže. Še huje je, če meniš, da ti je jasno, kaj mu je in imaš nekaj malega znanja o tem, to je recept za katastrofo. Še psihatri ali psihoterapevti ne terapirajo svojih bližnjih, ker to preprosto ne deluje in naredi še večjo godljo.
Torej, zavedaj se, da pri teh stvareh ti ne moreš pomagati, da ne bo pomagala še tako velika količina tvoje podpore in spremljanja in podobnega oziroma ( ponavljam, amapk je res bistveno) bo celo škodovala tako tebi, kot njemu, ker mu boš tako v resnici omogočala, da bo lažej vzdrževal svoje slabosti.
Če se res želi spremeniti, mu reci, naj se gre zdravit ozrioma poišče kakšnega terapevta, preveri, če ga res obiskuje, predvsem pa mu povej, da lahko pride do tebe ponovno zgolj, če bo kakšna konkretna sprememba že očitna.
In nikar ne pozabi, da so oni mojstri v pletenju mrež, v katere lovijo dobrosrčne, naivne in neizkušene ljudi z dobrim srcem. Ne zaradi tega, ker jih imajo radi, temveč ker preprosto potrebujejo hrano oziroma njihovo energijo. Dokler jo bodo dobili se ne bodo spremenili. Ko jim je bo zmanjkalo, bodo šele začeli zares razmišljati o morebitnih spremembah.
GittaAna
Detektivka… oprosti, ne želim ti zbijat upanja.. A kar se tiče tistih ‘lepih” trenutkov, vsaj kar se mene tiče (pa še zdaleč nisem edini..) ti lahko povem samo tole, da so tej trenutki zgolj “bombončki” s katerimi nas kupujejo in mi vsi slepo padamo nanje.. dajejo nam slepo upanje zaradi katerega vlečemo situacijo na našo škodo ( eventuelno tudi otrike) v nedogled.. Dal skoz na tone “bombončkov” v 15ih letih.. lagal samemu sebi in zamanj upal… Naredi si “računico” koliko tega dobrega počutja oz odnosa je dejansko v resnici. Moja izkusnja je 85% obupa, 10% stand by-a in 5% bombončkov..
Ej, super napisano. Ne, ne sploh mi ne zbijaš upanja- jaz sem se v desetih letih sprijaznila s tem, da ta moja oseba pač ima to motnjo. Zato sem začela delati na sebi- ne na njemu- on pač takšen je. Ali ga sprejmem- ali pa grem. Očitno mi še ni bilo tako hudo, da bi šla. V glavnem, odkar vem, da je to to se dobiva enkrat mesečno samo na to temo in narediva povzetek preteklega obdobja- kaj je bilo dobro, kaj slabo, kaj bi lahko bilo bolje oz. drugače. Ne boš verjel- prej sem mislila, da imam samo jaz pripombe in se slabo počutim ob določenih trenutkih. Ob teh ”izmenjavah” pa sem ugotovila, da je ta človek tudi kdaj upravičeno užaljen, da znam biti tudi krivična in žaljiva, da tudi vsa moja dejanja niso tako ”perfect”- hm, tudi to je bilo za mene težko sprejeti oz. si priznati. Pri teh ljudeh sicer težko veš, kaj ga je spravilo v stanje jeze oz. besa, obupa, ali si bil ti razlog ali pač nekaj v njegovi glavi. Ampak prav je da vsaj pove. Realno je pa tako: sicer se vidno trudi in trudi, samo največkrat je tako, da kar z glavo naredi z ritjo podre. Žal.
Pri meni recimo ni ”bombončkov”, je pa za razliko od tebe tudi ”fajn stanje” in lahko ocenim tako:
– 70% ”fajn stanja”
– 20% obupa
– 10% ”stand by” oz. ”tiha maša”
Si pa že dalj časa delam zapiske po dnevih (ne ravno dnevnik) zato, da sem lahko dobila neko realno oceno.
Če prav razumem si zdržal 15 let s 5% pozitivizma- v kakšnem stanju si pa danes?
Najlepša hvala za vse zapisano- zelo konkretno in zelo resnično. V bistvu sem prepričana, da imaš prav- jaz verjetno še nisem v tej fazi, ki jo vsi nekako opisujete in se zgodi ”proti koncu”. Iz vsega zapisanega bom naredila en test oz. sem že naredila načrt in se povezala z določenimi ljudmi oz. osebami s katerimi lahko tudi manipulira. Zelo kmalu se bo videlo kaj je v resnici na stvari. Tale moj ima še kar masko, vendar predvidevam, da mu bo že zelo kmalu ”dol padla”. Vsekakor vse kar pišete mi pride zelo prav. Določene zapisane stvari pa nikakor ne držijo- recimo dobrodušnost: vedno poskrbi za mene, ne kupuje dragih daril, ampak male pozornosti: čokolada, pijača, kakšen zanimiv predmet, prijazen sms ipd…kakorkoli, sem prepričana, da bom doživela zelo podoben konec kot ste ga večina- samo sem se že sprijaznila s tem. Najin odnos: že desetletje partner, s katerim sicer ne živiva skupaj in ni skupnih otrok.
Detektivka, po moje imaš samo “srečo” ( zaenkrat) in to zgolj zaradi tega ker:
a. ne živita skupaj
b. nimata otrok
V obratnem primeru bi ze zaradi vecje prisotnosti oz vec skupnega casa zivec v istem stanovanju bila delezna bistveno vec slabih trenutkov s stopnjevanjem.. Če bi bil pa še skupen otrok, potem pa bi bila pečena in kuhana zaradi izsiljevanj, psihicnih in custvenih manipulacij itd.. Kako sem jaz? Počasi se pobiram z vmesnimi “padci”. Lažje bi se mi bilo pobrati iz psih. in čustv. krize v kolikor ne bi bilo otroka vmes.