Zakaj se cene za peskanje zob med ponudniki tako razlikujejo? Storitev ponujajo za vse od 100€ do 25€ s popustom. V čem je zares razlika v kakovosti, če sploh je kakšna? Prašek oz. pesek, ki ga uporabljajo, je soda bikarbona in vrečka za enega pacienta ne more biti razlog za desetine evrov razlike v ceni. Čiščenje samo tudi ni videti kot neka znanost, saj ga opravljajo zobni tehniki oz. higieniki in sploh ne zobozdravniki sami, treba je pač usmeriti curek tja, kjer so zobje zabarvani. Tudi traja ne prav zelo dolgo.

Če imam srečo in dobim odgovor poznavalca, me zanima še ali res drži, da je potrebno peskanje enkrat na leto. Kako oceniti kdaj je pravi čas, storitve, ki je samoplačniška, mi še nikoli nikjer niso odsvetovali.

Pozdravljeni!

Pri postavljanju cene strošek praška gotovo ne igra odločilne vloge. Razlogi za razlike v ceni peskanja so drugje in ni nujno, da je cena neposredno linearno povezana tudi s kvaliteto storitve. Ceno postavlja ponudnik sam, orientira pa se po cenah na trgu.

Samega peskanja pri nas recimo ne ponujamo kot samostojne storitve. Smatra se kot eno od orodij, ki ga higieničarka uporablja skupaj z ostalimi pripomočki z namenom, da zadovoljivo odstrani obloge. Samo s peskanjem je težko odstraniti vse obloge, pa tudi do poškodb dlesni in ostalih mehkih tkiv lahko pride, če se pesek piha s prevelikim zračnim pritiskom in preblizu dlesni v preveliki vnemi, da samo s peskom obdelamo vse površine.

Naloga higieničarke je, da odstrani mehke in trde obloge, če pri tem uporablja peskanje je stvar njene (ali njegove :)) presoje in potrebe posameznega pacienta. Torej predlagam, da kadar iščete higieničarko vprašate kaj vse njena storitev zajema. Po samem peskanju je pametno zobe tudi natančno spolirati. Celotna seja navado traja od 30 minut do 45 minut, od tega peskanje vzame le nekaj minut. Zaradi mikro hrapavosti se po peskanju brez naknadnega poliranja lahko hitreje nabirajo obloge na navidezno gladkih zobeh. Takšna so vsaj opažanja naših higieničark.

Celoto “peskanje” torej obsega cel nabor storitev, končni cilj pa je odstranitev oblog in naučiti pacienta kako ščetkati, da jih lahko uspešno odstranjuje sam. Tu se skriva tudi odgovor kako pogosto je potrebno odstranjevanje oblog. Seveda je to odvisno od posameznika, njegovih navad, sestave sline itd…Praviloma so 6 mesečni intervali zadosti, po nekaj obiskih pa se vidi ali možno interval podaljšati ali pa ga je potrebno celo skrajšati.

Ceno torej oblikuje ponudnik in trg, vendar pa bodite pozorni na to ali je storitev le kratko “peskanje” ali gre za pravo ustno higieno.

Upam, da je bil odgovor v redu. Če lahko še kako pomagam pa odgovorite na ta post.

LP

Hvala za vaš odgovor. Iz njega ne morem razbrati nobenega konkretnega kriterija za ločevanje kakovostnih storitev od nekakovostnih. Mislim si lahko, da sta splošna kriterija dva: uporabljeno orodje oz. material ter strokovno znanje izvajalca. Prosim, če lahko poveste več o relevantnih razlikah v kakovosti orodja oz. materiala. Ali je glede tega med ordinacijami pri nas dosti razhajanj, v čem? Glede strokovnega znanja me zanima za kako zahtevno velja opravljanje te storitve s stomatološkega vidika in kakšne so lahko posledice slabo oz. napačno opravljenega peskanja.

Po peskanju ima lahko človek občutek, kot da je bil delček sklenine na izpostavljenih (spičastih ali hrapavih) mestih odstranjen, zobje so tam za spoznanje manj oglati in bolj gladki. Mislim si, da prepogosto peskanje ravno zato ni priporočljivo. Kako invazivna metoda je to in ali bi bilo z vidika ohranjanja sklenine za še razmeroma čiste zobe bolj ustrezno včasih uporabiti druge metode? Vem za izvajalca, ki peskanje v celoti zavrača in vse čiščenje opravlja z drugimi (kontaktnimi) metodami. Razlog naj bi bile poškodbe zobnih vratov (so mehkejši od kron), peskanje naj bi pripomoglo k hitrejšemu napredovanju paradentoze. Če obstaja kakšna referenčna študija o morebitnem škodljivem vplivu peskanja, jo lahko tudi navedete.

Pozdravljeni!

Za ustno higieno se uporabljajo razna orodja (ultrazvok, kirete, polirniki, gladilniki…), za peskanje pa peski, ki se po kvaliteti med seboj ne bi smeli bistveno razlikovati. Zadostiti morajo kriterijem za medicinsko uporabo. Do neke mere se razlikujejo, ta razlika v kvaliteti pomeni npr. hitrejšo obrabo orodja. Do škode na zobeh obrabljen inštrument ne privede, izgubi pa na efektivnosti. S takim orodjem ne moremo več operirati, podobno kot s topim nožem ne moremo več rezati.

Menim, da je bistveno pomembnejši faktor občutek in strokovno znanje. Ustne higieničarke so primerno izobražene za izvajanje svojega poklica. Po mojem mnenju in izkušnjah so tudi dosti bolj natančne od zobozdravnikov, ki se včasih lotijo opravljanja ustne higiene. Tukaj ne gre toliko za znanje ali zahtevnost opravila, kot za to, da si je za dobro opravljeno čiščenje potrebno vzeti dovolj časa in biti natančen.
Torej so “posledice slabo oz. napačno opravljenega peskanja” slabo odstranjene obloge, slabo opravljeno delo. Za poškodbe je potrebno agresivno ali pa izredno pogosto peskanje, poliranje z velikim pritiskom in pritiskanje šobe na zob. Poškodbe so možne. Dolgotrajno, ponavljajoče in agresivno peskanje (ali tudi navadno vsakodnevno ščetkanje z zobno krtačko) lahko privede do poškodb predvsem na mestih, kjer je izpostavljen mehkejši dentin. Pride do skelenja zobnih vratov, kar je lahko znak, da je kaj narobe. Že samo ščetkanje z abrazivnimi pastami je lahko škodljivo (v teku večih let). Mogoče tale link kaj pomaga: https://www.babit.si/obcutljivost-zobnih-vratov/. Vsekakor so poškodbe s polirnimi zobnimi pastami ali peskanjem stvar rednega ponavljanja skozi leta. Glede tega je bilo opravljenih veliko študij. Da bi mi katera prav ostala v spominu kot referenčna študija težko rečem. Veljalo pa bi pogledati kakšen review, kjer je zbran pregleden rezultat večih študij. Če vas zanima poglejte na Cochrane (http://www.cochranelibrary.com/), tam imajo najbljše reviewe. Bom tudi sam pogledal. Če kaj zanimivega najdeva si izmenjava članke.

Lep pozdrav,

Miha Bobič

Za pomoč drugim bralcem delim nekaj člankov, na http://www.cochranelibrary.com/ pa ne najdem nič o tem.

Air Polishing: A Review of Current Literature, J Dent Hyg August 2013 vol. 87 no. 4 173-180
http://jdh.adha.org/content/87/4/173.full

https://en.wikipedia.org/wiki/Tooth_polishing#Air-powder_polishing
https://aaosh.org/evidence-based-approach-cleansing-polishing-teeth/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4555792/

Lahko prosim poveste kje na http://www.cochranelibrary.com/ so članki prav o tem? Ne najdem nobenega.

Kakšen pesek priporočate in kakšnega uporabljate, ali gre za sodo bikarbono ali za glicin? Kakšen je povprečen premer zrnc v mikrometrih?

Pozdravljeni!

Spraševali ste me kje najti dobre pregledne članke. Najboljši review-ji so na Cochraneu, vendar tudi jaz ob zadnjem pregledu nisem našel nič konkretnega o tej temi.
V praksi največkrat uporabljamo Na-bikarbonatne praške, bom preveril naslednji teden.