Pozdravljeni,

Sem noseča, dopolnila 30 tednov in imam rizično nosečnost od 26 tednov dalje. Maternicni vrat je zelo skrajsan, dojencek pa zelo nizko in z glavico pritiska nanj, tako da sem znotraj ze malo odprta. Vsi drzimo pesti in trudim se, da bi le slo cim dlje!

Zelim se malo psihicno pripraviti na moznost, da bi bil otrok lahko nedonosencek. Prvi otrok je bil k sreci donosen, pa sem imela veliko psihicnih pritiskov z vseh strani in tokrat zelim biti bolj pripravljena in umirjena. Odlocna.
Pri prvem otroku so tascica, njena mama in svak zeleli takoj videti otrocka. Da tega pa res ne moreva odreci in da je skorajda njihova pravica. Sem si stezka izborila, da smo imeli po prihodu iz porodnisnice 5 dni samo zase. Tokrat pa bo otrok rojen pozimi in me zanima, kaksna so vasa priporocila glede obiskov. Kako kmalu po vrnitvi domov. Se posebno v primeru, ce gre za nedonosencka. Ali je bolje pri nedonosenckih, da se malo dlje pocaka s sprejemanjem obiskov, se posebno v casu viroz? Nazadnje se spomnim, da sem bila cisto zivcna, saj tascica ves cas kasla (ni nujno od prehlada, morda je kaj povezano z astmo, samo izvora sama tako ne morem vedeti…). Pa se to kasla direktno v roko in si potem ne umije rok. Aha pa hec je to, da zivimo 500km stran od njih, kar pomeni, da bi pri nas prespali minimalno 1 noc. Malo kasneje, ko je bil otrok star kaksna 2-3 mesece in smo sli k njej na obisk in smo ze prisli tja, pa pove, da je bila na delovnem mestu izpostavljena bolniku s tuberkulozo in da je dala kri na preiskavo in da bo imela slikanje pljuc. Pa njen kasel, neumivanje rok in prijemanje za vse. Da nisem umrla od soka in strahu! Na sreco smo kasneje po njenih preizkavah ugotovili, da ni bila ona nic okuzena.

Moj partner je glede cesarkoli vedno bolj na “vse je ok, vse bo ok”, jaz sem pa oseba, ki nerada tvega in glede dojenckov me je res strah raznih okuzb dihal in obiskov bolnisnice, saj se zavedam, da ze samo nedolzen kasel ali smrkanje odraslega lahko privede do resnih zapletov pri dojencku. Morda bi rada samo kaksen nasvet se s strani stroke, pa ceprav se gre za novorojencka s 36-37 tedni, ki naj ze ne bi imel vec komplikacij ob rojstvu.

Hvala za vase mnenje in nasvet.

Lep pozdrav.

Draga AnaNik,
kar se tiče obiskov, že itak sodim med bolj “ljudomrzne”, še zlasti v jesensko-zimski sezoni okužb. Ko pa pride do obiskovanja v času, ko se rodi otrok, pa sem že skoraj fanatična branilka zasebnosti. In to izključno z namenom, da novorojenček (donošen ali nedonošen) ne bi bil izpostavljen nepotrebnemu stiku z virusi, zlasti tistim, ki povzročajo okužbe dihal (pri tem so bakterije, tudi povzročiteljica tuberkuloze, manj nevarne in bolj poredko “skačejo” na dojenčke). Prav virusi lahko pri neodpornem dojenčku (zlasti v prvih 6 mesecih) povzročijo težko bolezen, ki ga lahko življenjsko ogrozi – pa tudi pusti dolgoročne posledice, v obliki astme podobne bolezni dihal. Nedonošenčki pa so še bolj ogroženi, tako zaradi nezrele zgradbe dihal kot pomanjkanja obrambnih mehanizmov.

Obenem se zavedam, kako občutljivi so odnosi z moževo “familijo”, ki smatra, da ste jim ukradla sina / brata in si ga prilastila. Pri tem so očkoti včasih zelo spravni do svojih staršev, zlasti mame – in pošiljajo v prerekanje ženo, ki se mora boriti za zasebnost ali pa se vsaj izgovarjajo nanjo… Še zlasti, kadar je tašča 500 km daleč v smeri proti “jugu”, kjer je družina bolj pomembna, skoraj sveta.

Ne vem, koliko se boste lahko izgovorila na moje mnenje, pa vseeno – skušajte prepričati moža, kako pomembno je zaščititi dojenčka pred obiski v prvih tednih, mesecih. In to pred vsemi obiski, ki niso prišli izključno z namenom, da razbremenijo vas, da ste lahko ves čas SAMA z otrokom – in ki ne silijo v dojenčka, ga ne ljubčkajo in cmokajo. In si – brez opozoril – striktno umijejo roke ter upoštevajo higieno kašlja, kadarkoli in povsod.

Vseeno upam, da boste zdržali čim dlje, vsaj do 37. tedna. Najtežje virusne okužbe dihal pričakujemo v decembru, januarju, februarju, po marcu se že umirja…

Srečno,

Hvala se enkrat za vas odgovor. Me pomiri misel, da nisem neka paranoicna mamica, ki pretirava. Bom nacela temo se pri pediatrinji, h kateri gremo v petek na pregled ob 2. letu starosti starejsega otroka. Morda mi bo dalo vec moci v “borbah”, ce imam nekako na svoji strani mnenje strokovnjaka ali dveh. Da se potem lahko na njih izgovorim. 🙂

Lep pozdrav,
Ana

Pozdravljeni,

imeli smo obisk, za katerega vem, da doma nimajo najboljše higiene. Ko je prišel si je v kuhinji umil roke. Ponavadi te površine kasneje razkužim, ta dan sem ravno pozabila. Čez nekaj ur sem dojenčku, staremu 2,5 meseca umivala flaško prav na tisti pipi. Se pravi sem se dotikala non stop pipe in nato delov flaške. Na koncu sem z rokami, s katerimi sem se dotikala te pipe, v flaško vstavila delček, ki pomaga za krče in preko katerega pije. Berem, da se na tak način lahko okuži z Staphylococcus aureus. In to, da so pri zaužitju visoka tveganja za smrtne izide pri dojenčku. Sedaj sem zelo zaskrbljena. Ali se to res prenaša na tak način? Potem sem razmišljala tudi, da je po obrazku popraskan od nohtkov in bi se lahko okužil tudi na ta način… Ne vem, ali se sekiram brezveze? 

Sekirate se “čisto brez veze”, še zlasti ker si je obiskovalec umil roke in ker bakterije slabo “preskakujejo” na kovinske površine pipe.

Vedno se mi zdi zanimivo, ko se nam nekdo, ki mu je higiena s pogostim tuširanjem, deodoriranjem, preoblačenjem v čista oblačila bolj zadnja briga, zdi najbolj nevaren za prenos okužb. Ker (žal) pač NI:  bakterije (zlasti ta zlobne) najraje poseljujejo “super čiste”, ki prekomerno šarijo s čistili, razkužili in raznimi agresivnimi mili. Tudi slednja so tista, ki uničijo normalno obrambo kože (tudi “ta dobre” bakterije) in olajšajo poselitev z bolj nevarnimi klicami.

Včasih v šali celo rečemo, da so “smrdljivci” najslabši za širjenje okužb – na eni strani njihova flora pogosto prepreči njihovo okužbo, mi pa naredimo veliiiik krog okrog njih in nam tudi v primeru, da kaj širijo, na daljavo težko darujejo.

Staph. aureus sodi med najbolj razširjene bakterije (poznamo več kot 100 različic “zlatega stafilokoka”), poseljuje približno tretjino povsem zdravih ljudi (zlasti ima “rad” nosno sluznico). Prav tako lahko poseljuje – torej kolonizira dojenčke. In le v zelo redkih primerih povzroči okužbo – kože (ki se lahko kaže z gnojnimi mehurčki, impetigo), očesne veznice (gnojav izcedek iz oči, nima nobenega vpliva na vid), še redkeje vdre v telo – in res izjemoma povzroča take okužbe, ki ste si jih vi najbolj zapomnili med branjem na medmrežju.

Pozdrav,

Hvala za odgovor in pojasnila.

Ja, to sem jaz… pretirano pranje rok in razkuževanje!

Priznam, da sploh ne znam oceniti kdaj si oprati roke in kdaj ne. Pospravim posodo-operem roke, pobožam psa-operem roke, poberem nekaj iz tal-operem roke… Čisto sem že preč… Moje roke pa v obupnem stanju.

Drugače sem malce bolj pomirjena. Najbrž bi pri vstopu v telo tako vedela, da se nekaj dogaja, kajne?

Drugače pa nosna sluznica… a to pomeni, da se lahko to na otroka prenese s kihanjem, ali pa z dotikom nosne sluznice in nato otroka?

Hvala!

Spoštovani. Ne vem, kam naj se obrnem s to dilemo. Vse skupaj je res zelo čudno, me pa zanima pogled še iz vašega medicinskega vidika. Doma imam 2 meseca starega fantka. Pradedek (moj dedek) je zelo “težil” kdaj ga bo lahko videl. Pri dobrem mesecu sem pojasnila, da pediater priporoča obiske na prostem in zato smo se dobili na dvorišču. Zraven je prišla ženska, ki naj bi bila v zameno za streho nad glavo  njegova gospodinja, ona se predstavlja bolj kot njegova partnerka, v bistvu mi je vseeno. Prišla je v vinjenem stanju in odkrivala voziček, slikala otroka, silila vanj. Jaz sem ga zakrila in odpeljala proč. Pred leti mi je ta ženska rekla, da so se ji “zlagali”, da ima hepatitis C… Vem, da je v preteklosti imela težave z drogami, za moje pojme jih še vedno ima. Zato ne vem, če so se ji ravno zlagali… Nisem prepričana tudi o kakšnih spolno prenosljivih ali drugih boleznih. Naprej je obisk potekal dokaj mirno. Ob koncu obiska je ta pradedek kljub prošnji na začetku, da se otroka ne poljublja, dal poljub na svoj prst in pritisnil na otrokovo rokico. Spet drugič je “na hitro” poljubil glavico, nogico. Vedno tako hitro, da se zaveš, ko to že izvede… Začela sem se izogibati obiskom. Ker gre za ožjega družinskega člana, s katerim se dostikrat videvamo in je zelo vesel našega člana, je nemogoče stike popolnoma prekiniti. Ne morem pa mu tudi reči “bojim se te, da nas česa ne nalezeš od nje”… Zanima me, ali so lahko obiski kakorkoli nevarni za našega dojenčka? Npr. če se ga dotika, pestuje, če uporablja našo toaleto, je v naši kuhinji itd., skratka je z nami vsemi v tesnem stiku. Lahko preko njega tudi od zgoraj opisane osebe dobi kakšno okužbo? Pač, najbrž ima s to osebo tudi spolne odnose, saj je od njega dosti mlajša, takšne in drugačne intimne dotike letom primerne, ki me sicer nič ne brigajo, mi pa ni prijetno, ko se dotika otroka in ga poljublja, ker nisem prepričana o njeni, niti njegovi higieni. Če bi vedela, da otrok ni ogrožen, bi morda tudi njegov obisk lažje prenesla…

Za Anonimno 4292:

stafilokoki se ne prenašajo s kihanjem (razen, če ob tem prileti iz nosu gnojen smrkelj – ki pa tudi bolj kaže na levkocite kot na stafilokoka), pač pa z rokami, ki jih prej konkretno onesnažimo z brkljanjem po nosu (ali pa praskanjem kakšnega zagnojenega mehurčka impetiga). Tudi če se prenese, ga kožna obramba ne “spusti” v ranljiva tkiva oziroma ga zameji – izjema je le, če gre za neodporno kožo (vaše preveč sprane roke so prav idealne za kaj takega).

Torej je vaša panika povsem pretirana glede na dejansko nevarnost.

Leila482.

Verjamem, da vas takšno postopanje dedka (in še bolj njegove partnerke) zelo moti, a dvomim, da bo takšen obisk razen slabe volje pri vas pustil kaj slabega dojenčku. Kot prvo – večina spolno prenosljivih bolezni se ne prenaša z dotikom (pa čeprav se na to izgovarja večina obolelih :-)). Prav tako se z dotikom ne prenašajo virusi hepatitisov B, C in E (lahko pa A, ki je tipično feko-oralno prenosljiva virusna bolezen). Glede tega ste torej dokaj varni.

Alkohol je bolj nevaren – predvsem z vidika, da odstrani vse moralne in druge zavore, ki sicer omogočajo držanje “pravil igre”. In tu morate postaviti meje. Boljša je prva (ko bodo užaljeni, ker ste “preveč zaščitniški” do otroka) kot zadnja zamera (ko boste znoreli, ker bo partnerka dojenčka kar potegnila iz vozička in z njim hodila v “tesnem” objemu okrog). Pa še tu bi se bolj bala kakšnega padca kot prenosa mikrobov.

Zanesljivo pa ni nobene nevarnosti za dojenčka, če dedek in partnerka uporabljata vaše stanovanje, se hranita pri vas. Po njihovem odhodu pa vseeno malce bolj natančno počistite zlasti tiste površine, ki se jih več dotikamo oziroma nanje polagate dojenčka.

Nikakor pa zaradi dojenčka ne izključite dedka iz vašega bližnjega kroga – mikro-nevarnosti nikakor ne odtehtajo makro-topline in veselja, ki mu ga naredite, ko vas obišče.

Lep pozdrav,

Spoštovani. Hvala za obširen odgovor.

Moje sprane roke pa… Ali bi se videlo, če bi se zaradi tega okužila? (mislim predvsem, ali bi se na rokah videlo, ali bi pač imela to v telesu brez da bi videla?) Ali sem zato bolj “nevarna” dojenčku, da ga okužim? (npr. s prijemanjem, božanjem)

Hvala!

S prekomernim umivanjem “uničene” roke so prava mora za mame, prav nič pa za dojenčka. In če bi prišlo do kakšnega zapleta okužbe vaše kože, bi to res zelo dobro opazili – z zelo bolečimi ognojki okrog nohtov (v primeru bakterij) ali z vlažno rdečino okrog ragad – razpok (v primeru gliv).

Poskusite biti manj “vztrajni” (ne umivajte se več pred vsakim dotikom, če seveda med njimi niste “rokovala” s čim res umazanim ali oporečnim, kar predvsem vključuje obisk ali čiščenje WCja :-)), koža bo itak potrebovala vsaj nekaj tednov, da bo spet znosna.

Vse dobro želim,

Bi tudi jaz inela podobno vprašanje, imam 2 meseca staro hčerko, obiske dovolim samo najinim najbližjim in vedno povem, da naj pridejo samo, če so zdravi. Večinoma mojo željo lepo upoštevajo. Hec je, da sva zadnjič s partnerjem obiskala njegove starše, nenapovedano se je oglasila njegova sorodnica z dve leti staro hčerko, ki obiskuje vrtec. Ker vrtčevskih otrok sploh ne toleriram v bližini dojenčice, zdravih ali nezdravih, smo spakirali in šli. Partnerju sem pa povedala, da bo on čistil nosek podnevi in ponoči, če se bo otrok prehladil. Zanima me, ali pretiravam s to absolutno prepovedjo stikov z otroki, ki obiskujejo vrtec?

No, morda res malce pretiravate, a se še kako strinjam s pregovorom, da je “prva zamera boljša kot zadnja”. In ker vam ne bo nič lažje, če bo prehlajen nosek čistil partner, saj vas bo grozno žrlo že to, da je dojenček prehlajen.

Žal pa so “vrtičkarji” res pogosto prinašalci virusov, a niso edini. Tudi vi se ne morete povsem izolirati iz okolja, z blagim prehladom (ki ga skoraj ne čutite) boste verjetno prej ali slej zboleli (prihaja sezona…) in takrat bo tveganje za prenos večje kot pa ob naključnem stiku z vrtičkarjem – ki mu obenem še ne pustite blizu dojenčka.

Torej – vse z zdravo pametjo. Še zlasti, če vam je šla obiskovalka tudi že sicer malo “na živce” in vam partnerjevi starši (pa tudi partner) tega odziva niso zamerili in so (vsaj upam) razumeli vašo zaščitniško vlogo “levinje”.

Lep pozdrav, ostanite zdravi!

Lep pozdrav ga. doktror,

sama sem zelo previdna pri dotiku dojenčka. Obiski ( predvsem kakšni družinski člani) si zelo želijo dotikati se dojenčka, se z njim igrati in ga poljubljati. Meni pa je kar slabo. Res sem panična že ko moramo na primer k babici na kosilo… Sploh starejši ljudje si ne umivajo rok pred stikom z dojenčkom in ga nato božajo po ličkih in lubčkajo po rokicah. Zanima me predvsem dvoje:

-kako nevarni so dotiki 3 mesečnika,  brez umivanja rok?

-oseba, ki nam je zelo blizu ima res grdo navado “kopanja” po nosu, po tem pa nima nikakršne potrebe po umivanju rok, to dela že čisto nezavedno… potem prijema malega, igračke itd., kar se mi zdi da so odlični pogoji za prenos bakterij?

Že od njegovega rojstva vsem “solim” pamet in nekateri so me začeli opozarjati, da sem nespoštljiva s tem, ko jim nonstop gledam pod prste, če so si umili roke in pretiravam…

Ne vem, bi se bolj sprostila, če bi vedela, da za otroka ni nevarno…

Čeprav se dotikov (ne le starih, tudi mladi so prenašalci…) bojimo bolj zaradi virusov, so tudi bakterijski prenosi možni. A bistveno manj sporni. Tudi če je vir vrtanje po nosu. Torej bi lahko zapisala, da sami dotiki starejših niso toliko sporni – poljubčki že bolj. in še enkrat – zlasti zaradi prenosa virusov, ne toliko bakterij.

Ne glede na dejstvo, da vas “čudno gledajo” ali celo “očitajoče ogovarjajo”, bi jaz kar vztrajala pri vašem načinu. Tudi če je tveganje za prenos  minimalno, ni nično – in je vedno boljše preprečevati kot zdraviti.

Kmalu bo dojenček postal malček, ko se bo itak na veliko plazil, lizal, nosil v usta. In takrat pridejo drugačne skrbi in drugačni čistilni mehanizmi – servisi. A bo tudi dete že bistveno bolj odporno in bodo stiki s kakšnimi mikrobi celo pomembni za razvoj njegove imunosti.

Pozdrav,